V evropskih diplomatskih krogih so se okrepile razprave o vzpostavitvi mednarodne zaščitne misije, tako imenovane koalicije voljnih, ki bi v primeru morebitnega premirja zagotavljala varnost v Ukrajini. Načrti o mednarodnih enotah, ki bi nadzorovale upoštevanje dogovorov na terenu, postajajo vse bolj konkretni, čeprav uradne odločitve še niso bile sprejete. Pobuda temelji na zagotavljanju dolgoročne stabilnosti regije in preprečevanju ponovnih sovražnosti po morebitni prekinitvi ognja. Nemški kancler Olaf Scholz je že podal svoje stališče glede teh načrtov, pri čemer ostaja vprašanje obsega in sestave takšnih sil predmet intenzivnih pogajanj med zavezniki. Razprave o mirovnih silah so se sprva začele kot spekulacije, vendar trenutne geopolitične razmere silijo evropske voditelje k oblikovanju oprijemljivih varnostnih jamstev za Kijev. Takšna misija bi predstavljala pomemben premik v vlogi evropskih držav pri neposrednem zagotavljanju miru na ukrajinskih tleh po koncu aktivnih spopadov.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so v Parizu sprejeli pariško deklaracijo o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je po srečanju evropskih voditeljev pojasnil, da dokument predstavlja pomemben politični korak, vendar v besedilo niso vključili konkretnih obveznosti posameznih držav podpisnic. Namen deklaracije je okrepiti dolgoročno stabilnost Ukrajine v luči trajajočega konflikta z Rusijo. Kljub sprejetju dokumenta ostajajo podrobnosti o neposredni vojaški ali finančni pomoči nedorečene, saj deklaracija služi predvsem kot okvir za prihodnje sodelovanje. Tusk je na tiskovni konferenci poudaril, da odsotnost specifičnih zavez ne zmanjšuje pomena enotnosti, ki so jo države pokazale s podpisom. Srečanje v Parizu je bilo osredotočeno na iskanje načinov za vzdržno podporo Kijevu brez neposredne vpletenosti v spopade.

Rusija je uradno izrazila solidarnost z venezuelsko vlado in ljudstvom ter poudarila pravico države do samostojnega odločanja o svoji prihodnosti brez zunanjega vmešavanja. Moskva je pozdravila korake, ki jih je Caracas sprejel za zaščito državne suverenosti po nedavni ameriški vojaški operaciji. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva so zunanje intervencije nesprejemljive, rešitev krize pa je mogoča le preko notranjepolitičnega dialoga. Ruska stran je v torkovi izjavi ponovno obsodila uporabo sile in poudarila, da argumenti za vojaško posredovanje nimajo podlage v mednarodnem pravu. Diplomatska prizadevanja Moskve so usmerjena v stabilizacijo razmer v južnoameriški državi, kjer Rusija ohranja močne geostrateške in gospodarske interese. Odziv sledi dogodkom, ki so vključevali neposredno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike in zajetje venezuelskega vodstva, kar je povzročilo ostre odzive tudi v drugih delih sveta.

Francija, Velika Britanija in Ukrajina so podpisale izjavo o nameri o razvoju večnacionalnih sil kot varnostno jamstvo za Ukrajino po prekinitvi ognja. Steve Whitkopf je potrdil, da je dogovor o varnostnih jamstvih skoraj zaključen. Dogovor se nanaša na napotitev vojakov v Ukrajino po prekinitvi ognja, vendar Rusija zavrača prisotnost tujih sil.

Italijanu so prepovedali vstop v Ukrajino za tri leta, potem ko se je sovoznica pritožila nad njegovimi proruskimi stališči in spoštovanjem do Putina. Prepoved so mu izrekli zaradi podpore Putinu in kritik Zelenskega.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. Po navedbah Moskve ta korak zagotavlja enotnost karibske države v času, ki ga v Rusiji opisujejo kot obdobje očitnih neokolonialnih groženj in tuje oborožene agresije. Odločitev bolivarske vlade naj bi po mnenju ruskih uradnikov utrdila državno strukturo in preprečila destabilizacijo po nedavnem napadu, ki so ga izvedle sile Združenih držav Amerike. Ruska stran je v uradni izjavi poudarila, da prevzem funkcije Rodriguezove dokazuje odločnost vlade v Caracasu pri ohranjanju suverenosti. Do zamenjave na vrhu države prihaja v izjemno napetih mednarodnih okoliščinah, ko se Venezuela sooča z močnim pritiskom Washingtona. Rusija, ki velja za ključno zaveznico bolivarskega režima, je s tem ponovno potrdila svojo geopolitično podporo Caracasu in obsodila tuje vmešavanje v notranje zadeve države.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozdravilo nastop funkcije nove pooblaščenke predsednika Venezuele Delcy Rodríguez in ji zaželelo uspeh pri njenem delu. Po navedbah tiskovne službe ministrstva v Moskvi Rusija podpira prizadevanja venezuelskih oblasti za zaščito državne suverenosti in nacionalnih interesov. V izjavi so poudarili, da prevzem dolžnosti s strani Rodríguezove simbolizira odločenost tamkajšnje vlade pri varovanju države pred zunanjimi pritiski. Miklavževo zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo pomen stabilnosti v tej latinskoameriški državi. Ruska diplomacija je izpostavila, da tesno spremlja notranjepolitično dogajanje v Venezueli in podpira legitimne institucije v njihovem boju za ohranitev neodvisnosti. Poteza Moskve potrjuje nadaljevanje tesnih diplomatskih in strateških vezi med državama, ki sta v preteklosti že večkrat sodelovali na področju energetike in obrambe.

Romunski predsednik Nicușor Dan je med potovanjem v Pariz z vojaškim letalom izjavil, da trenutno ni primeren čas za nakup predsedniškega letala. Omenil je tudi, da je bil med 4,5-urnim letom odrezan od dogajanja v Romuniji. Poleg tega je delil informacijo, da za božič vedno je fižol s kolenico.

Litovske oblasti so sprožile uradni postopek preverjanja dovoljenja za stalno prebivanje ruskega opozicijskega politika Leonida Volkova, nekdanjega tesnega sodelavca pokojnega Alekseja Navalnega. Oddelek za migracije je od službe za državno varnost zahteval oceno, ali Volkove izjave predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ali javnemu redu v državi. Povod za preiskavo so bile objavljene zasebne komunikacije, v katerih se je Volkov odzval na domnevno smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK). Volkov je v sporni korespondenci Kapustina označil za nacista, čigar obstoj naj bi koristil kremeljski propagandi, ob tem pa kritično ocenil tudi ukrajinske uradnike, vključno z nekdanjim vodjem obveščevalne službe Kirilom Budanovom. Čeprav se je kasneje izkazalo, da je bila smrt Kapustina zrežirana, so litovski organi ocenili, da so takšne izjave lahko sporne z vidika varnostne politike države. Če bo ugotovljeno, da Volkov predstavlja varnostno tveganje, mu po litovski zakonodaji grozi preklic dovoljenja za bivanje in izgon iz države.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je ob praznovanju svetega krsta oziroma teofanije državljanom namenil poslanico, v kateri je izpostavil ključne izzive, s katerimi se sooča država v spremenjenih mednarodnih okoliščinah. Premier je poudaril, da praznik prinaša novo moč za vztrajanje pri začrtani strateški poti, ter izrazil prepričanje, da so najboljši časi za Grčijo še pred njo. Njegov govor je bil osredotočen na potrebo po narodni enotnosti in kolektivnem načrtovanju prihodnosti. Posebno pozornost je Micotakis namenil prilagajanju vladnih politik novemu zemljevidu svetovnih razmerij, pri čemer je kot prednostno nalogo izpostavil zaščito nacionalnih interesov. V svojem nagovoru je izrecno omenil pomen krepitve obrambne sposobnosti države, kar odraža trenutne geopolitične napetosti v regiji vzhodnega Sredozemlja. Po njegovih besedah bo Grčija le z enotnostjo in jasnim strateškim načrtom lahko uspešno krmarila skozi sodobne varnostne in gospodarske izzive.

Kiril Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje s tujino, je podal ostre izjave glede geopolitične usode Grenlandije in Kanade. Po njegovih besedah so Združene države Amerike že sprejele ključne odločitve glede prihodnosti Grenlandije, pri čemer je Evropsko unijo označil za vazala, ki zgolj spremlja situacijo in izvaja dvojna merila. Dmitrijev je namignil, da bi se po Grenlandiji na podobnem udaru ameriških strateških interesov lahko znašla tudi Kanada. Ruski uradnik trdi, da so odločitve o usodi teh severnih ozemelj v Washingtonu že določene, kar odraža naraščajoče napetosti v Arktični regiji. Njegove izjave so usmerjene predvsem v kritiko zahodne zavezniške politike in poudarjanje domnevne podrejenosti Bruslja ameriškim interesom. Dmitrijev meni, da se bo Kanada v prihodnje morala pripraviti na podobne pritiske, kot jih po njegovem mnenju doživlja avtonomno ozemlje pod dansko krono.

Nemška vlada je ostro obsodila izjave podpredsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva, ki je nemškega kanclerja Friedricha Merza označil za neonacista in namignil na možnost njegove ugrabitve. Medvedjev je v intervjuju za rusko tiskovno agencijo TASS odgovarjal na vprašanja o ameriškem posredovanju v Venezueli in morebitnih podobnih operacijah v drugih državah, pri čemer je grožnje naperil neposredno proti voditelju Nemčije. Nemške oblasti so takšno retoriko označile za nesprejemljivo in jo zavrnile kot del kremljevske propagandne strategije. Analitiki in tiskovni predstavniki v Berlinu poudarjajo, da gre pri tovrstnih izjavah za cenen politični teater, namenjen predvsem notranji ruski javnosti. Kljub temu nemška diplomacija dogodek obravnava z vso resnostjo, saj gre za neposreden napad na integriteto najvišjih državnih predstavnikov. Incident dodatno zaostruje že tako napete odnose med Berlinom in Moskvo, ki so se drastično poslabšali po začetku ruske agresije na Ukrajino. Friedrich Merz se na osebne žalitve in grožnje ni neposredno odzval, vladni predstavniki pa so poudarili, da takšne provokacije ne bodo vplivale na nemško zunanjo politiko.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Ruska zračna obramba je v zadnjih 24 urah uničila 360 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov letalskega tipa, prestregla pa je tudi dve vodeni letalski bombi in dva izstrelka raketnega sistema HIMARS. Poleg tega so med 20. in 23. uro po moskovskem času sestrelili 23 ukrajinskih dronov nad regijami Rusije, Črnim in Azovskim morjem, pri čemer jih je bilo 11 uničenih med 16. in 20. uro nad Krimom, Črnim in Azovskim morjem.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po aretaciji so ju prepeljali v New York, kjer se je Maduro na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za nedolžnega v zvezi z obtožbami o narkoterorizmu in drugih kaznivih dejanjih. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodila ameriško dejanje in ga označila za oboroženo agresijo ter kršitev mednarodnega prava. Ruski veleposlanik pri ZN Vassily Nebenzia je zahteval njuno takojšnjo izpustitev in obtožil Washington, da želi vzpostaviti popoln nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega povečanja nestabilnosti v regiji. Medtem ko Rusija in nekatere druge države, kot sta Kambodža in Šrilanka, kritizirajo ameriško posredovanje kot kršitev suverenosti, Kitajska poziva k dialogu. V ozadju teh napetosti so se v ZDA zvrstili tudi varnostni incidenti na domačih tleh, vključno z napadom na dom podpredsednika JD Vancea v Ohiu, kjer je moški s kladivom poskušal vdreti v stavbo. Hkrati se na mednarodnem prizorišču odvijajo drugi pomembni diplomatski premiki, denimo krepitev energetskega sodelovanja med Egiptom in Sirijo ter prizadevanja za stabilizacijo razmer na kamboško-tajski meji.

Poslanec ruske dume Mihail Šeremet je kritično komentiral nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o dveh možnih scenarijih za prihodnost konflikta v Ukrajini. Šeremet, ki je tudi član odbora za varnost, je v pogovoru za ruske medije dejal, da takšna retorika kaže na domnevne panične napade ukrajinskega vodstva zaradi razmer na fronti. Po njegovih navedbah naj bi bila pripravljenost na različne razplete dogodkov zgolj odraz negotovosti in pritiska, s katerim se spopada Kijev. Ruski uradniki so v zadnjih dneh stopnjevali verbalne napade na ukrajinskega predsednika, pri čemer so njegove strateške napovedi označili za iracionalne. Ta odziv se je pojavil v času povečanih napetosti na bojišču, kjer obe strani krepita svoje položaje. Šeremetove izjave, ki prihajajo s Krima, dodatno poudarjajo globoko politično razhajanje in uporabo psiholoških oznak v informacijski vojni med državama. Gre za nadaljevanje vzorca, v katerem Moskva sistematično spodkopava avtoriteto Zelenskega v mednarodni in domači javnosti.

Dmitrij Medvedjev je v božičnem voščilu, objavljenem na družbenem omrežju X, pozval "ruski svet", naj se ne igra z Rusijo. Objavil je tudi tematsko voščilnico.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo v prihodnjih tednih ponovno vzpostavil dialog z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Poslanec ruske dume Mihail Šeremet in drugi ruski uradniki so se ostro odzvali na nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega glede dveh možnih scenarijev za razvoj konflikta v Ukrajini. Šeremet je izjave ukrajinskega voditelja označil za posledico »paničnega napada« in izrazil mnenje, da so takšne trditve znak nestabilnosti v ukrajinskem političnem vrhu. Ruska stran trdi, da so napovedi o različnih potekih vojne v nasprotju z realnostjo na terenu. Kritike so se osredotočile predvsem na domnevno psihološko stanje predsednika Zelenskega, kar je del širšega vzorca retorike, ki jo ruski državni organi uporabljajo za spodkopavanje verodostojnosti ukrajinskega vodstva. Odzivi prihajajo v času, ko obe strani krepita svoje diplomatske in vojaške dejavnosti, medtem ko mednarodna skupnost spremlja razvoj dogodkov na fronti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ukrajinsko ljudstvo sta letošnja prejemnika mednarodne nagrade Four Freedoms (Štiri svoboščine), ki jo podeljuje fundacija Roosevelt. Predsednik fundacije in komisar nizozemskega kralja v provinci Zeeland, Hugo de Jonge, je poudaril, da gre za priznanje neizmernemu pogumu in neutrudnemu odporu ukrajinskega naroda, ki se že več let spopada z rusko agresijo. Po besedah podeljevalcev boj Ukrajincev ne predstavlja le obrambe njihove lastne suverenosti, temveč boj za temeljne svoboščine celotne mednarodne skupnosti. Slovesna podelitev priznanj bo potekala 16. aprila v nizozemskem mestu Middelburg. De Jonge je izrazil upanje, da se bo predsednik Zelenski dogodka udeležil osebno, čeprav uradne potrditve obiska še ni. Odlikovanje Four Freedoms se podeljuje posameznikom in ustanovam, ki so s svojim delovanjem pomembno prispevali k uresničevanju štirih načel svobode, ki jih je leta 1941 v zgodovinskem govoru opredelil ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt: svoboda govora, svoboda veroizpovedi, svoboda pred pomanjkanjem in svoboda pred strahom.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da je Francija pripravljena napotiti več tisoč vojakov v Ukrajino po morebitnem podpisu sporazuma o prekinitvi ognja. Ukrajina, Velika Britanija in Francija so podpisale deklaracijo o nameri razmestitve mednarodnih sil v Ukrajini po koncu vojne. Macron je tudi ocenil, da bo ukrajinska vojska po koncu konflikta štela 800.000 vojakov.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost glede "nenormalne" situacije okoli ruskega naftnega tankerja "Mariner", ki naj bi ga v mednarodnih vodah severnega Atlantika preganjali ameriški in Natovi vojaški ladji, kar so označili za neutemeljeno pritiskanje na tanker, ki je oddaljen tisoče milj od ZDA. Rusija pozorno spremlja situacijo.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa naj bi pripravljala sporazum o prostem združevanju z Grenlandijo, podobnega tistim s pacifiškimi državami. Cilj sporazuma je obiti dansko vlado in neposredno se dogovoriti z Grenlandijo o finančni podpori in obrambnih vprašanjih.

Ministrstvo za zunanje zadeve Ukrajine je na pogovor poklicalo češkega odpravnika poslov, potem ko je predsednik češkega poslanskega doma Tomio Okamura v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral kijevsko vlado. Okamura je kabinet predsednika Volodimirja Zelenskega označil za "hunto" in se izrekel proti nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini, kar je sprožilo buren odziv ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasilija Zvariča. Slednji je javno izrazil svoje ogorčenje, kar pa je češka stran ocenila kot kršitev diplomatskega etiketa. Češki zunanji minister Petr Macinka se je v ponedeljek sestal z veleposlanikom Zvaričem, da bi razpravljala o nastali situaciji. Macinka je poudaril, da srečanje ni bilo uraden poziv na zagovor, temveč delovni sestanek, na katerem so obravnavali razpoloženje dela češke družbe in vprašanja financiranja ukrajinskih oboroženih sil. Češki premier Andrej Babiš je bil do ravnanj ukrajinskega diplomata kritičen in je izjavil, da jih veleposlanik nima kaj učiti, hkrati pa je zagotovil, da češka zunanja politika ostaja prozahodna in trdna v svojih zavezništvih. Diplomatska napetost se odraža tudi v napovedanih nadaljnjih pogovorih med češkim in ukrajinskim zunanjim ministrom.

Ruski senator Konstantin Kosačev se je ostro odzval na uradno izjavo ameriškega zunanjega ministrstva, s katero so Združene države Amerike celotno zahodno poloblo opredelile kot svoje izključno interesno območje. Kosačev je na svojem profilu v aplikaciji Telegram izpostavil, da gre za oživljanje Monroejeve doktrine v sodobni obliki, pri čemer ga po lastnih besedah najbolj zanima, kako se bodo na tovrstno ekspanzivno retoriko odzvale evropske države. Po njegovem mnenju so ZDA s tem dejanjem uradno potrdile svojo namero po popolni prevladi nad ameriško celino, kar bi po mnenju ruskih uradnikov lahko vplivalo na globalno stabilnost in suverenost drugih držav. Ruski uradnik je v svojem zapisu poudaril, da so ZDA na spletni strani State Departmenta odkrito zapisale, da je zahodna polobla njihova, kar razume kot neposreden izziv mednarodnemu pravu in načelu enakopravnosti držav. Komentarji Kosačeva so del širše ruske diplomatske kampanje, ki ZDA obtožuje imperializma in neokolonializma. Dogodek dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Moskvo, obenem pa sproža vprašanja o prihodnji usmeritvi ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji. Evropska unija se na te navedbe zaenkrat še ni uradno odzvala, čeprav Kosačev nakazuje, da bi morale biti evropske prestolnice zaskrbljene zaradi ameriške samovolje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na ločenih sestankih srečal z generalmajorjem Službe varnosti Ukrajine (SBU) Oleksandrom Pokladom in brigadnim generalom Denisom Kilimnikom. Zelenski je med pogovori Kilimnika, ki zaseda položaj prvega namestnika vodje Centra za specialne operacije "A", javno izpostavil kot enega izmed ključnih organizatorjev ukrajinskih napadov na ozemlju Ruske federacije. Srečanja so bila namenjena razpravi o tekočih in prihodnjih operacijah ukrajinskih obveščevalnih služb v okviru trajajočega konflikta. Uradni Kijev s temi pogovori krepi podobo aktivnega vojaškega načrtovanja in neposredne vpletenosti predsednika v strateške odločitve varnostnih organov. Izpostavitev Kilimnikove vloge pri napadih na rusko ozemlje pomeni redko neposredno priznanje ukrajinskega vrha o vpletenosti visokih častnikov v operacije čez mejo, ki so za Rusijo strateško in politično občutljive. Namen tovrstnih objav je tudi dvig morale ukrajinskih sil in javno priznanje zaslug obveščevalnim strukturam, ki delujejo v zaledju sovražnika.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je 28 kanadskim državljanom trajno prepovedalo vstop v Rusijo, ker naj bi promovirali neonacistično ideologijo. Prepoved je odgovor na sankcije, ki jih je uvedla Ottawa.

Rusko ministrstvo za gospodarski razvoj in veleposlaništvo Ruske federacije v Caracasu sta ruskim državljanom svetovala, naj se zaradi nestabilnih razmer vzdržijo turističnih potovanj v Venezuelo. Ministrstvo je turističnim agencijam in organizatorjem potovanj uradno priporočilo, da začasno prekinejo prodajo vseh turističnih aranžmajev za to južnoameriško državo. Kot je sporočila tiskovna služba Ruske zveze turistične industrije (RST), priporočilo velja do popolne normalizacije razmer v republiki. Veleposlaništvo je v izjavi z dne 5. januarja poudarilo, naj se državljani potovanjem izognejo, razen v primerih nujnih zadev. Ukrep sledi oceni varnostnih tveganj v državi, kjer so se v zadnjem obdobju zaostrili notranjepolitični ali varnostni izzivi, čeprav natančni incidenti v izvirnih poročilih niso podrobneje navedeni. Ruski turistični sektor se je na navodila odzval s prilagoditvijo ponudbe in obveščanjem strank o tveganjih.

Tara Reade, nekdanja pomočnica v uradu tedanjega senatorja Joeja Bidna in sedanja kolumnistka pri medijski hiši RT, je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti izpostavila, da je Biden že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjal izrazito ostro politiko do Rusije. Po njenih navedbah so njegove osebne politične ambicije in načrti proti Moskvi koreninili že v času njegovega delovanja v ameriškem senatu, kar naj bi neposredno vplivalo na kasnejše poslabšanje odnosov med državama v času njegovega predsedniškega mandata. Readova trdi, da njene izkušnje iz dela z Bidnom pojasnjujejo trenutno nizko raven diplomatskih odnosov med Washingtonom in Moskvo. Po njenih besedah Biden Rusije nikoli ni obravnaval kot partnerice, temveč kot nasprotnico, kar se je po njenem mnenju odražalo v vseh fazah njegove politične kariere. Njene izjave sicer prihajajo v času močno zaostrenih geopolitičnih razmer, vendar ponujajo vpogled v to, kako nekdanji sodelavci interpretirajo razvoj ameriške zunanje politike pod njegovim vodstvom.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je na srečanju z veleposlanikom Belorusije v Rusiji Aleksandrom Rogožnikom podal oceno gospodarskega sodelovanja med državama v letu 2025. Lukašenko je razvoj trgovinskih odnosov z Rusko federacijo ocenil kot pozitiven, vendar je hkrati opozoril, da zastavljeni načrti niso bili v celoti izpolnjeni. Po poročanju tiskovne agencije BelTA je predsednik poudaril pomen ruskega trga za belorusko gospodarstvo, a izpostavil potrebo po dodatnem prirastu in okrepitvi medsebojnih odnosov v prihodnje. Kljub splošnemu zadovoljstvu z doseženimi rezultati je Lukašenko izrazil določeno mero nezadovoljstva nad trenutno ravnjo odnosov, saj meni, da obstaja še neizkoriščen potencial za poglobitev integracije. Srečanje je služilo kot pregled strateških usmeritev za leto 2025, pri čemer ostaja Rusija ključna zunanjetrgovinska partnerica Belorusije, vendar si Minsk prizadeva za učinkovitejšo realizacijo dogovorjenih ekonomskih ciljev in odpravo ovir, ki so preprečile popolno uresničitev lanskega načrta.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je indijskim državljanom svetovalo, naj se izogibajo nenujnim potovanjem v Iran zaradi nedavnih dogodkov in protestov. Tiste, ki že živijo v Iranu z vizumi za prebivanje, so pozvali, naj se registrirajo na indijskem veleposlaništvu, da bi jim lahko zagotovili pomoč in informacije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem nagovoru naznanil, da Kijev pripravlja dva možna scenarija za razvoj dogodkov in prihodnjo ureditvijo konflikta z Rusijo. Čeprav podrobnosti obeh načrtov niso bile javno razkrite, je ukrajinski voditelj poudaril, da se država aktivno pripravlja na prihajajoči diplomatski teden, ki bo namenjen vprašanju ukrajinske krize. Napovedi o pripravi novih strategij prihajajo v času povečanih mednarodnih prizadevanj za stabilizacijo razmer. Zelenski je ob tem poudaril pomen diplomatskih poti in usklajevanja s partnerji, medtem ko se na terenu varnostne razmere še naprej zaostrujejo. Ukrajinska stran s temi koraki nakazuje pripravljenost na različne izide, odvisno od podpore mednarodne skupnosti in pripravljenosti Rusije na pogajanja. Ti diplomatski premiki se dopolnjujejo s prejšnjimi izjavami o novih priložnostih za mir, hkrati pa odražajo nujnost iskanja rešitev po večletnih spopadih. Razvoj dogodkov v naslednjih dneh bo ključen za razumevanje, kateri izmed pripravljenih scenarijev bo dobil prednost v mednarodnem prostoru.

Kitajski vojaški strokovnjaki so analizirali ameriške napade v Venezueli in operacijo zajetja Madura. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nasilne aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je dejanje označilo za očitno kršitev mednarodnega prava. Kitajska je ZDA ostro obsodila zaradi uporabe sile proti Caracasu in zahtevala izpustitev Madura, opozorila pa je tudi na tveganje za Latinsko Ameriko. Iran je prav tako zahteval izpustitev Madura in njegove žene.

Ukrajinski predsednik Zelenski je zamenjal vodjo varnostne službe v sklopu kadrovskih sprememb pred obiskom Pariza. Hkrati je prišla na dan informacija, da naj bi Rusija ponudila menjavo Venezuele za proste roke v Ukrajini, kar je razkril nekdanji uradnik Trumpove administracije.

Ruski predsednik Vladimir Putin je vrnitev pravice ruskih paraolimpijcev do nastopanja pod lastno zastavo in himno na mednarodnih tekmovanjih označil za veliko skupno zmago Rusije. Poudaril je, da je to pomemben mejnik ob 30-letnici Ruskega paraolimpijskega komiteja.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zavrnil obtožbe Donalda Trumpa o povezavi s trgovino z drogami, potem ko je Trump Kolumbiji zagrozil z vojaškim posredovanjem. Trump je tudi opozoril Iran, da bo močno prizadet, če bo prišlo do nadaljnjih ubojev protestnikov. Poleg tega je Trump dejal, da Grenlandija nujno potrebna ZDA. Elon Musk pa je objavil fotografijo večerje s Trumpom in njegovo ženo Melanio.

Po poročanju nemškega časnika Berliner Zeitung je ruska specialna vojaška operacija v Ukrajini povzročila udarec Evropski uniji, saj izjave evropskih voditeljev niso prinesle pričakovanih rezultatov.

Donald Trump je izrazil dvome glede poročil o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letali na rezidenco Vladimirja Putina. Po preverjanju informacij ameriške obveščevalne službe je Trump postal skeptičen glede trditev Kremlja, da je Kijev napadel rezidenco ruskega predsednika.

Ruski poslanec Aleksej Čepa je izjavil, da je Donald Trump spremenil svoje prvotno stališče o napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco Vladimirja Putina zaradi vpliva ameriške Centralne obveščevalne agencije (Cia). Čepa je prepričan, da bi bil napad na rezidenco nemogoč brez podpore Cie.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sestrelili ukrajinsko vojaško letalo. Poleg tega je župan Moskve izjavil, da je ruska zračna obramba prestregla in uničila najmanj 18 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov v zračnem prostoru Moskve.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ukrajinske sile od začetka leta 2026 vsakodnevno ciljale Moskvo z brezpilotnimi letalniki, kar pomeni znatno stopnjevanje vojnega konflikta. V zadnjem napadu so ruski sistemi zračne obrambe nad regijo Moskve uničili 57 dronov, skupno pa so jih nad ruskim ozemljem sestrelili 437. Zaradi napadov so morali začasno zapreti tri od štirih moskovskih letališč, kar je povzročilo številne zamude v času pravoslavnih božičnih praznikov. Ukrajinska stran trdi, da so napadi usmerjeni v motenje vojaške logistike in energetske infrastrukture ter so odgovor na rusko agresijo. Istočasno se na bojišču pojavljajo nove tehnološke prilagoditve. Ruske sile so na brezpilotne letalnike Shahed-136 začele nameščati protiletalske rakete Igla-S (MANPADS), da bi se ubranile pred ukrajinskimi helikopterji, ki lovijo drone. Ameriški vojaški strokovnjaki ob tem opozarjajo, da nobena posamezna tehnologija ne more popolnoma odpraviti grožnje dronov, ki so postali ključno orožje sodobnega vojskovanja. Razvoj umetne inteligence in poceni komercialnih sistemov še naprej spreminja dinamiko spopadov na obeh straneh.

Rusija je formalno zahtevala od Združenih držav Amerike, da ustavijo zasledovanje naftnega tankerja, ki pluje proti Venezueli in se poskuša izogniti ameriški obalni straži v Atlantskem oceanu. Tanker naj bi bil pod sankcijami.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga Silia Flores sta bila po končani vojaški operaciji Združenih držav Amerike proti Venezueli pridržana in prepeljana v pripor v ZDA. Ameriško tožilstvo je proti Maduru v južnem okrožju New Yorka že vložilo obtožnico, ki ga bremeni narkoterorizma in zarote proti državi. Po besedah ameriškega senatorja Marca Rubia so se vojaške dejavnosti v državi že zaključile. Madridska vlada in vodstvo Mehike sta ostro obsodila ameriške letalske napade na Venezuelo, pri čemer so mehiški uradniki poudarili, da gre za kršitev 2. člena Ustanovne listine Združenih narodov. Ruska federacija je uradno pozvala k takojšnji izpustitvi predsednika Madura in njegove žene ter zahtevala pojasnila glede okoliščin njunega zajetja. Medtem ko so v ZDA operacijo označili za uspešen boj proti kriminalnim strukturam, so se v mednarodni skupnosti pojavili odzivi nezadovoljstva. Vodja španske stranke Podemos Ione Belarra je pozvala Španijo k prekinitvi diplomatskih odnosov z Washingtonom, saj meni, da gre za nesprejemljivo agresijo. Napetosti v regiji ostajajo visoke, medtem ko svetovne velesile zavzemajo diametralno nasprotna stališča do legitimnosti ameriškega posredovanja v Caracasu.

Maria Corina Machado je izrazila željo po vrnitvi v Venezuelo in pozvala k izvedbi volitev. Pohvalila je Donalda Trumpa za njegovo vlogo pri aretaciji Nicolása Madura. Medtem so evropski voditelji Francije, Nemčije, Združenega kraljestva, Italije, Španije, Poljske in Danske izdali skupno izjavo glede Grenlandije. Poročali so, da se premier Grčije, Kyriakos Mitsotakis, udeležuje razprav o vojaški pomoči Ukrajini.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem javnem nastopu poudaril, da se v odnosih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ne sooča s strahom. Trump je v izjavi, ki jo je prenašala Bela hiša, zavrnil kakršne koli osebne zadržke do ruskega voditelja, s katerim je v zadnjem obdobju vzpostavil intenziven diplomatski dialog glede reševanja konflikta v Ukrajini. Poleg razprav o varnostni arhitekturi v Evropi je Trump pojasnil, da v pogovorih s Putinom nista obravnavala razmer v Venezueli. Ta informacija je ključna za razumevanje prednostnih nalog ameriške zunanje politike, saj kaže na to, da so trenutna prizadevanja administracije skoraj v celoti usmerjena v stabilizacijo razmer na evropskih tleh in morebitno sklenitev mirovnega sporazuma med Moskvo in Kijevom. Trumpova retorika ostaja samozavestna, kljub preteklim kritikam glede njegovega odnosa do Kremlja.

Rusija je podprla zahtevo za nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN po napadu na Venezuelo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil solidarnost z venezuelskim narodom. Švica je pozvala ZDA k deeskalaciji razmer v Venezueli. Vodja Münchenske varnostne konference pa je dejal, da dejanja ZDA v Venezueli spodkopavajo argumente proti Rusiji.

Rusija je okrepila svojo obsodbo ameriške vojaške akcije v Venezueli, pri čemer jo je označila za "vojaško agresijo". Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko zaskrbljenost in poudarilo, da ni opravičila za napad, pri čemer je ideološko sovraštvo prevladalo nad diplomacijo. Rusija je pozvala k takojšnjemu dialogu in deeskalaciji napetosti.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi, objavljeni v soboto, 3. januarja, izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi poročil o domnevnem nasilnem odvozu venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores iz države. Moskva je pozvala k takojšnji razjasnitvi okoliščin njunega izginotja, saj bi tovrstna dejanja, če se potrdijo, pomenila nesprejemljiv poseg v suverenost države. Ministrstvo je poudarilo, da so razmere skrajno alarmantne, in zahtevalo uradna pojasnila o usodi predsedniškega para. Ruski diplomati so poudarili, da so informacije o prisilnem izgonu ali ugrabitvi Madura vzbudile mednarodno pozornost in zahtevajo nujno ukrepanje. Čeprav podrobnosti o tem, kdo naj bi izvedel zajetje, ostajajo nejasne, ruska stran vztraja pri spoštovanju mednarodnega prava in zaščiti legitimno izvoljenih predstavnikov Venezuele. Situacija ostaja negotova, saj uradnih potrditev o Madurovi lokaciji v času objave izjave še ni bilo na voljo.

Vladimir Putin se je strinjal, da je napad ukrajinskih sil na naselje Horli po okrutnosti primerljiv s tragedijo v odeškem Domu sindikatov leta 2014. Ruski predsednik je to izjavil v telefonskem pogovoru z vršilcem dolžnosti guvernerja Hersonske oblasti, Vladimirjem Saldom.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je izjavil, da je bilo nedavno imenovanje vodje ukrajinske obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova na položaj vodje urada predsednika Volodimirja Zelenskega izvedeno po neposrednem navodilu Velike Britanije. Mirošnik je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS poudaril, da so odločitev sprožili tuji pokrovitelji v Londonu, ki naj bi imeli po njegovih besedah ključen vpliv na kadrovske premike znotraj ukrajinskega političnega vrha. Ruski uradnik je trdil, da takšne poteze kažejo na stopnjo odvisnosti Kijeva od zahodnih zaveznikov, zlasti Združenega kraljestva. Budanov, ki ga ruske oblasti sicer uvrščajo na seznam teroristov in ekstremistov, velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem obrambnem aparatu. Njegov prestop na politično funkcijo v urad predsednika po mnenju ruskih predstavnikov pomeni dodatno krepitev vpliva obveščevalnih struktur in njihovih tujih partnerjev na vodenje države.

Več deset avtobusov z ruskimi turisti, ki so bili več dni ujeti na kitajski carini, je končno prestopilo mejo med Kitajsko in Rusijo. Po informacijah tiskovne službe vlade Zabajkalskega kraja je prek mednarodnega cestnega mejnega prehoda prestopilo skupno 86 avtobusov, s čimer so izpraznili zastoje, ki so nastali med novoletnimi prazniki. Številni potniki so se spopadali z dolgotrajnim čakanjem, nekateri so v vozilih brez zadostnih zalog hrane in vode preživeli več kot deset ur. Težave so se pojavile, ko so se ruski državljani odpravili na praznovanje novega leta v sosednjo Mandžurijo. Medtem ko so ruski mejni organi postopke izvajali tekoče, so na kitajski strani nastali zastoji, pri čemer so turisti opozarjali na domnevno prednostno obravnavo kitajskih vozil. Kitajske oblasti vzroka za zastoje niso uradno pojasnile, incident pa se je zgodil kljub nedavnim dogovorom med državama o spodbujanju turizma in krepitvi čezmejnega sodelovanja.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev se je kritično in sarkastično odzval na nedavne ameriške zračne napade v Venezueli. Medvedjev je vojaško operacijo Združenih držav Amerike označil za "še en sijajen korak k Nobelovi nagradi za mir", s čimer je namigoval na neskladje med vojaškim posredovanjem in mirovnimi prizadevanji. Po njegovih besedah so ZDA izvedle operacijo v državi, ki za njihovo varnost ni predstavljala nobene neposredne grožnje. Ruski politik je ob tem izkoristil priložnost za primerjavo z vojno v Ukrajini. Pozval je ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj pokaže podobno stopnjo aktivnosti tudi v ukrajinskem konfliktu. Medvedjev je v svojih izjavah poudaril, da gre pri ameriških dejanjih v Južni Ameriki za vprašljiv primer mirovništva, ki po njegovem mnenju kaže na dvojne standarde v mednarodni politiki. Njegovi komentarji odražajo nadaljnje zaostrovanje retorike med Moskvo in Washingtonom glede vprašanj globalne varnosti in suverenosti držav.

Jared Kushner, zet nekdanjega in bodočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je po obdobju relativne odsotnosti vrnil v središče mednarodne diplomacije. Kot neformalni, a vplivni pogajalec se udeležuje ključnih pogovorov na Bližnjem vzhodu in v Moskvi, kjer si prizadeva za sklenitev mirovnih sporazumov in stabilizacijo razmer. Njegova ponovna aktivacija na svetovnem odru je sprožila mešane odzive v mednarodni javnosti, saj nekateri hvalijo njegov pragmatičen pristop, drugi pa opozarjajo na morebitne konflikte interesov. Kritiki Kushnerju očitajo, da svoje diplomatske stike izkorišča za osebno bogatenje prek svojega investicijskega sklada, medtem ko podporniki poudarjajo njegovo sposobnost vzpostavljanja zaupanja z voditelji, ki so sicer težavni sogovorniki. Njegov slog pogajanja opisujejo kot vljuden, a neizprosen, ko gre za doseganje zastavljenih ciljev. Njegova vrnitev v diplomacijo nakazuje smernice prihodnje ameriške zunanje politike, ki bo očitno temeljila na osebnih povezavah in poslovni logiki namesto na tradicionalnih diplomatskih kanalih.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno obsodilo začetek oborožene agresije Združenih držav Amerike proti Bolivarski republiki Venezueli. Ministrstvo je izdalo izjavo, v kateri obsoja ameriške napade na Venezuelo.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je ostro obsodil napade Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki jih je označil za agresijo in jih primerjal z drugim Vietnamom za ZDA. Njegova tiskovna predstavnica, Natalija Ejsmont, je potrdila, da Lukašenko kategorično obsoja to dejanje.

Ruski predsednik Vladimir Putin je severnokorejskemu voditelju Kim Džong Unu poslal novoletno voščilo že 18. decembra, kar je po poročanju kitajskega medija Baijiahao sprožilo precejšnje zanimanje mednarodne javnosti. Nenavadno zgodnja čestitka, poslana skoraj dva tedna pred koncem leta, po mnenju analitikov odraža hitro poglabljanje strateških in diplomatskih vezi med Moskvo in Pjongjangom. Takšna poteza se razlaga kot simbolno dejanje, ki poudarja pomen Severne Koreje kot ključne zaveznice Rusije v trenutnih geopolitičnih razmerah. Kitajski opazovalci poudarjajo, da gre za odstopanje od običajnih protokolarnih praks, kar kaže na vzpostavljanje tesnejšega osebnega in političnega sodelovanja med obema državama. Dogodek se odvija v času, ko Rusija aktivno išče zunanjepolitično podporo in krepi partnerstva na vzhodu, kar vzbuja pozornost tako v regiji kot v širši mednarodni skupnosti.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Nicolás Maduro naj bi decembra zavrnil ponudbo ZDA o odhodu v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je v ameriški vojaški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, število žrtev pa se je povečalo na 80.

Ukrajinski predsednik Zelenski je v novoletni poslanici dejal, da je mirovni sporazum z Rusijo pripravljen v 90 odstotkih, pri čemer preostalih 10 odstotkov vsebuje ključne elemente, ki bodo odločali o prihodnosti Ukrajine in Evrope. Hkrati je izrazil prepričanje, da se tisti, ki menijo, da se bo Ukrajina predala, močno motijo. Ruski predsednik Putin je v svojem nagovoru poudaril, da verjame v rusko zmago.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru narodu poudaril, da si Ukrajina prizadeva za končanje vojne, vendar ne pod pogoji, ki bi pomenili kapitulacijo ali zgolj začasno premirje. Zelenski je izpostavil, da Kijev ne bo podpisal šibkega mirovnega sporazuma, saj bi takšen dokument po njegovem mnenju vojno le podaljšal in agresorju omogočil reorganizacijo. Čeprav je predsednik priznal, da so ukrajinske sile in prebivalstvo utrujeni od dolgoletnih spopadov, je odločno zavrnil namigovanja o pripravljenosti na predajo. Po navedbah ukrajinskega predsednika je mirovni dogovor z Rusko federacijo že 90-odstotno pripravljen, vendar preostalih 10 odstotkov vsebuje ključna vprašanja, ki bodo določila usodo Ukrajine in celotne Evrope. Zelenski je nagovor opravil v svojem uradu v Kijevu, kjer je izrazil prepričanje, da bo le močan mir prinesel dolgoročno varnost. Poudaril je, da preostali del pogajanj zahteva največjo mero previdnosti in odločnosti, saj se v teh podrobnostih skriva prihodnost suverenosti države.

Madžarski analitiki so izrazili mnenje, da imenovanje Kirila Budanova, vodje ukrajinske vojaške obveščevalne službe, na položaj vodje kabineta Volodimirja Zelenskega, uničuje možnosti za dosego mirovnega sporazuma z Rusijo. Dmitrij Medvedjev je imenovanje Budanova, ki ga je označil za terorista, komentiral z besedami, da je "klovn, ki je izgubil legitimnost, izbral novega šefa svojega kabineta".

Rusija in Ukrajina sta se med novoletnimi prazniki obtoževali medsebojnega napadanja civilistov. Moskva je poročala o smrtonosnem napadu na hotel na zasedenem ozemlju v južni Ukrajini, medtem ko je Kijev poročal o ruskih napadih. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z dronom na kavarno v vasi Horli v regiji Herson naraslo na 27. Kijev je zanikal napad.

Združene države Amerike so v soboto, 1. februarja 2026, izvedle obsežne zračne napade na cilje v Caracasu, med katerimi so ameriške posebne enote zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa sta bila zakonca Maduro že prepeljana iz države. Operacija, ki jo Washington opisuje kot ukrep za zamenjavo režima in boj proti narkoterorizmu, pomeni dramatično stopnjevanje dolgoletnih napetosti in prehod v odkrit oborožen spopad. Mednarodna skupnost se je na vojaško posredovanje odzvala z mešanimi občutki. Rusija, Iran in Kitajska so dejanje ostro obsodili kot "očitno oboroženo agresijo" proti suvereni državi in njenemu voditelju. Rusko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo solidarnost z venezuelskim ljudstvom in opozorilo na nesprejemljivost uporabljenih izgovorov za napad. Nasprotno so države Evropske unije zavzele bolj zadržano držo in pozvale k previdnosti, medtem ko so države skupine BRICS in druge latinskoameriške države, vključno z Brazilijo in Mehiko, izrazile ogorčenje in zahtevale sklic Varnostnega sveta ZN. Operacija se je začela po več zaporednih napadih, ki so vključevali božične zračne operacije in napad Cie na doke v bližini Caracasa, za katere je Trump trdil, da so bili uporabljeni za tovorjenje drog. Dogodki predstavljajo vrhunec politike pritiska, ki se je začela s prvimi sankcijami leta 2006 in stopnjevala pod drugo Trumpovo administracijo, ki je v zadnjih mesecih leta 2025 sistematično krepila vojaško prisotnost v Karibskem morju.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje v končno rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža četrtemu letu trajanja. V televizijskem nagovoru, ki so ga ob vstopu v leto 2026 najprej predvajali na ruskem Daljnem vzhodu, je Putin udeležence vojaških operacij označil za heroje ter poudaril, da država stoji za njimi v besedah in dejanjih. Vojno je opisal kot eksistencialni boj za suverenost in prihodnost Rusije, pri čemer se je izognil neposredni omembi mirovnih pogajanj, ki jih poskušajo posredovati Združene države Amerike. Dogodek so zasenčile ostre obtožbe Kremlja, po katerih naj bi Ukrajina z droni napadla eno od Putinovih rezidenc. Moskva je dejanje označila za gnusno teroristično dejanje in napovedala povračilne ukrepe, medtem ko so ukrajinske in evropske oblasti obtožbe zavrnile kot neutemeljene. Kijev trdi, da gre za rusko fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Medtem ko Putin napoveduje zmago, se razmere na terenu ne umirjajo; ruski droni so v Odesi ranili šest ljudi, vključno s tremi otroki, ter resno poškodovali energetsko infrastrukturo, kar prebivalce v zimskih mesecih pušča brez ogrevanja in vode.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru dejal, da Ukrajina ne bo sprejela mirovnega sporazuma za vsako ceno in da ne bo podpisal sporazuma, ki bi bil 'šibek' in bi le podaljšal vojno. Poudaril je, da zadnjih 10% dogovora določa usodo miru, Ukrajine in Evrope. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru omalovaževal vojno.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci na Floridi izjavil, da ni navdušen nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pri čemer je kot glavni razlog navedel trajajoči konflikt v Ukrajini. Trump, ki je v preteklosti pogosto poudarjal svoje dobre odnose z ruskim voditeljem, je tokrat zavzel bolj kritično držo, vendar je hkrati poudaril, da pred Putinom ne čuti strahu. Na vprašanje novinarjev, ali je na ruskega kolega jezen, je odgovoril nikalno, a dodal, da so dejanja Rusije v sosednji državi zanj nesprejemljiva. Poleg ukrajinskega vprašanja se je Trump dotaknil tudi razmer v Venezueli. Ameriška administracija je namreč obtožila venezuelskega predsednika Nicolása Madura sodelovanja z narko karteli, kar je privedlo do njegovega zajetja. Trump je ob tem zatrdil, da se o usodi Madura in razmerah v Venezueli s Putinom ni pogovarjal, čeprav je Rusija ameriško posredovanje v tej južnoameriški državi označila za oboroženo agresijo in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura. Ta razvoj dogodkov kaže na ohlajanje odnosov med velesilama, ki so se v zadnjih mesecih zapletali predvsem zaradi nasprotujočih si interesov na območjih konfliktov.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij delil vsebino, ki ostro kritizira ruskega predsednika Vladimirja Putina, kar nakazuje na izrazito poslabšanje odnosov med voditeljema. Trump je delil članek, ki Putina obtožuje sistematičnega laganja o vojni v Ukrajini, vključno z nedavnimi trditvami Kremlja o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na predsednikovo rezidenco v regiji Novgorod. Čeprav je Trump sprva obsodil domnevni napad na Putinovo rezidenco, se je zdaj od teh navedb distanciral in neposredno odgovornost za zastoj v mirovnih pogajanjih pripisal Rusiji. Nova stališča ameriškega predsednika predstavljajo pomemben zasuk v njegovi zunanji politiki, saj Putina zdaj obtožuje ne le zavajanja glede vojaških operacij, temveč tudi namernega spodkopavanja diplomatskih prizadevanj za končanje konflikta. V deljenem prispevku je poudarjeno, da ruski predsednik s svojimi dejanji kaže nespoštovanje do Združenih držav Amerike in da celotna ruska vojaška kampanja temelji na lažeh. Ta premik se dogaja po seriji neuspešnih poskusov zbliževanja stališč, vključno s srečanji na Floridi in Aljaski v preteklih mesecih.

Po ameriški vojaški operaciji, ki je pripeljala do aretacije Nicolása Madura, so ZDA izrazile namen »voditi« tranzicijo v Venezueli. Ameriški predsednik Trump trdi, da bo ZDA povrnila nafto, ki naj bi jo Venezuela ukradla, čeprav strokovnjaki dvomijo o pravni podlagi za takšno zahtevo. Operacija je povzročila padec cen nafte. Senator Schumer je kritiziral Trumpovo odločitev kot kršitev mednarodnega prava, medtem pa je danski veleposlanik opozoril na obrambne vezi glede ozemlja Grenlandije po provokativnem zapisu MAGA.

Ameriški predsednik Donald Trump je javno izrazil frustracijo nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini. Poudaril je, da ni zadovoljen s Putinom, ker umira preveč ljudi.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da bo Ukrajina nadaljevala z obrambo, če Rusija blokira diplomatska prizadevanja in če partnerji ne bodo prisilili Rusije, da ustavi vojno. Poudaril je, da bi si želel več pritiska ZDA na Moskvo, medtem ko Rusija opozarja na zaostritev svojega stališča v pogajanjih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na čelo urada predsednika imenoval dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), generalporočnika Kirila Budanova. Imenovanje prihaja v času povečanih napetosti, saj Rusija trdi, da je ukrajinski napad z droni na vas Horli v okupirani regiji Herson zahteval 27 smrtnih žrtev med civilisti, kar Kijev odločno zanika in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so ruske oblasti Združenim državam Amerike predale domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, čeprav ameriške obveščevalne agencije CIA in NSA teh navedb niso potrdile. Obveščevalni podatki Kijeva medtem opozarjajo, da Moskva načrtuje obsežno provokacijo z žrtvami pod »tujo zastavo«, s katero bi poskušala očrniti Ukrajino in ustaviti mirovna prizadevanja. Na diplomatskem področju se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost zahodnih zaveznic, ki pripravljajo podlage za mirovni vrh, medtem ko je ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ohranil nepopustljivo držo in napovedal zmago, kar po mnenju analitikov predstavlja zavrnitev mirovnih pobud ameriške administracije. Razkritja medijev hkrati nakazujejo, da je CIA z odobritvijo Donalda Trumpa ukrajinskim silam nudila obveščevalno podporo za sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar naj bi Rusijo stalo okoli 75 milijonov dolarjev dnevno.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru narodu sporočil, da je mirovni dogovor za končanje vojne z Rusijo že 90-odstotno pripravljen. Kljub optimistični napovedi je opozoril, da bo preostalih 10 odstotkov pogajanj najzahtevnejših, saj bodo ti ključni detajli odločali o prihodnji usodi Ukrajine in širše Evrope. Zelenski je poudaril, da ta zadnji del dogovora predstavlja več kot le številke, saj gre za vsebino, ki bo zagotovila trajen mir. Obenem Ukrajina nadaljuje z vojaškimi pritiski na rusko energetsko infrastrukturo, kar naj bi okrepilo pogajalsko izhodišče Kijeva. Zelenski se trenutno pripravlja na nov krog pogovorov, medtem ko ukrajinske sile izvajajo povračilne napade na ruska naftna sredstva. Napredek pri mirovnem načrtu, ki nastaja v sodelovanju z Združenimi državami Amerike, sledi večmesečnim prizadevanjem za stabilizacijo fronte in iskanje diplomatske rešitve, ki bi vključevala varnostna jamstva in povojno obnovo države.

Kremlj je predal ameriškim uradnikom domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Volodimir Zelenski je namignil, da bi moral Donald Trump enako kot z Nicolasom Madurom, postopati tudi z Vladimirjem Putinom. CNN je poročal o strahu, da bo aretacija Nicolasa Madura sprožila tretjo svetovno vojno. Zelenski je napovedal ponovno srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer naj bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, ker naj bi ta ubijal preveč ljudi.

Ameriški predsednik Donald Trump je po zajetju dolgoletnega venezuelskega voditelja Nicolása Madura napovedal prizadevanja za vzpostavitev miru, svobode in pravičnosti v tej južnoameriški državi. Čeprav podrobnosti o načrtu za prenos oblasti še niso znane, so se v javnosti že pojavila vprašanja o prihodnji vlogi podpredsednice Delcy Rodríguez. Po navedbah Washingtona naj bi se Rodríguezova, ki bi po ustavi morala prevzeti vodenje države, strinjala s sodelovanjem pri obnovi države, vendar se po prvotnih zahtevah za dokaz o Madurovem življenju ni več javno oglasila. Analitiki opozarjajo na negotovost glede prihodnjega vodstva, saj Trump dvomi v sposobnosti opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, da bi zagotovila mirno tranzicijo. Medtem ko Maduro velja za simbol režima, ki je državi vladal od leta 2013, ostaja nejasno, kdo trenutno dejansko nadzoruje državne institucije. Ugibanja o usodi ključnih članov režima dopolnjujejo poročila o odsotnosti Jorgeja Rodrígueza, predsednika narodne skupščine, in morebitnem begu podpredsednice v Rusijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru, predvajanem ob vstopu v leto 2026, izrazil trdno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini. V nagovoru, ki je bil zaradi časovnih razlik najprej predvajan na ruskem Daljnem vzhodu, je Putin ruske vojnike označil za heroje in poudaril, da je država v boju za resnico in pravico neomajna. Vojno v sosednji državi, ki se bliža četrtemu letu trajanja, je znova interpretiral kot eksistencialni spopad z Zahodom ter pozval k nacionalni enotnosti. Obenem je Kremelj stopnjeval obtožbe proti Kijevu, češ da je Ukrajina z droni napadla eno izmed Putinovih rezidenc v Novgorodu. Rusko zunanje ministrstvo je ob tem zagrozilo s povračilnimi ukrepi in revizijo stališč v mirovnih pogajanjih. Ukrajinske in evropske oblasti so navedbe o napadu odločno zavrnile kot provokacijo, namenjeno spodkopavanju diplomatskih prizadevanj. Medtem ko je Putin nagovarjal državljane, so ruska brezpilotna letala v Odesi poškodovala stanovanjske bloke in energetsko infrastrukturo, pri čemer je bilo ranjenih več ljudi, vključno z otroki. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nagovoru poudaril, da je mirovni dogovor dosežen v 90 odstotkih, vendar je opozoril, da Ukrajina ne bo pristala na mir za vsako ceno. Ameriški obveščevalni viri in predsednik Donald Trump so izrazili dvom o ruskih trditvah glede napada na rezidenco, pri čemer je Trump namignil, da Rusija s takšnimi obtožbami sama ovira pot do miru.

Ruske oblasti so obtožile Ukrajino, da je z 91 brezpilotnimi letalniki izvedla napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Moskva je dogodek označila za poskus atentata, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obtožbe odločno zavrnil in jih označil za rusko fabrikacijo. Napetosti med državama so se dodatno stopnjevale po objavi posnetkov domnevne sestrelitve letalnikov nad Kremljem, s katerimi želi Rusija podkrepiti svoje trditve. Ameriški obveščevalni uradniki, vključno s predstavniki agencije CIA, so izrazili močan dvom o resničnosti ruskih navedb. Po poročanju časnika Wall Street Journal ameriška stran ocenjuje, da ukrajinske operacije v tistem obdobju niso bile usmerjene proti ruskemu predsedniku, temveč proti vojaškim objektom. Analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za rusko informacijsko operacijo, namenjeno opravičevanju prihodnjih vojaških ukrepov ali preusmerjanju pozornosti znotraj države, medtem ko Kijev hkrati potrjuje pogovore z Washingtonom o namestitvi ameriških sil na ukrajinskem ozemlju.

Volodimir Zelenski je zamenjal vodjo ukrajinske varnostne službe (SBU) Vasilija Maliuka. Razlog za zamenjavo je osredotočanje Maliuka na posebne operacije. Poleg tega je Zelenski imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta, ki je nasledil Andrija Ermaka.

Sin Nicolása Madura je pozval Venezuelce k protestom za očetovo izpustitev. V Houstonu so potekala praznovanja in protesti po ameriški operaciji v Venezueli, medtem ko so se v New Yorku spopadli protestniki za in proti Maduru. Trgi se na aretacijo Madura niso bistveno odzvali, razen skoka cen zlata.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z napadom z dronom na hotel in kavarno v vasi Khorly v Hersonski regiji, ki je pod ruskim nadzorom, ubila najmanj 24 ljudi, med njimi tudi otroka, in ranila več kot 50 oseb. Do napada je prišlo med novoletnim praznovanjem.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile izvedle obsežne zračne napade na Venezuelo in uspešno zajele predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo Silio Flores. Po navedbah Trumpa so operacijo izvedle ameriške specialne enote, pri čemer med ameriškimi vojaki ni bilo žrtev. Maduro in njegova soproga se trenutno nahajata na ameriški vojaški ladji Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku, kjer jima bodo sodili. Trump je ob tem poudaril, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vključene v upravljanje venezuelske naftne industrije z izkoriščanjem zmogljivosti največjih ameriških energetskih podjetij. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez, ki se trenutno nahaja v Rusiji, je zahtevala takojšnje dokaze o tem, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Venezuelska vlada uradno priznava, da nima informacij o trenutni lokaciji svojega voditelja, kar potrjuje resnost situacije po ameriškem posredovanju. Incident predstavlja dramatičen zasuk v odnosih med državama, ki so bili kljub nekaterim preteklim poskusom dialoga zaznamovani z globokim nezaupanjem in obtožbami o poskusih strmoglavljenja oblasti.

Združene države Amerike so v noči s petka na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriško ministrstvo za pravosodje je sočasno objavilo obtožnico, ki Madura in druge visoke uradnike bremeni narkoterorizma ter sodelovanja v več desetletij trajajoči zaroti za tihotapljenje kokaina v ZDA. Po navedbah uradnih virov so Madura z vojaško ladjo že prepeljali proti New Yorku, kjer se bo moral zagovarjati pred zveznim sodiščem. V Venezueli so oblasti po incidentu nemudoma razglasile izredno stanje in napovedale obsežno mobilizacijo vojaških sil v odgovor na po njihovem mnenju ugrabitev predsednika in ameriško agresijo. Medtem ko podpredsednica države po nekaterih poročilih išče zatočišče v Rusiji, se država spopada z negotovostjo glede prihodnjega vodenja. Mednarodna skupnost se je na dogodek odzvala z mešanimi občutki; države, kot so Rusija, Kitajska in Iran, so dejanje ostro obsodile, medtem ko so evropske zaveznice ZDA izrazile zaskrbljenost nad morebitno destabilizacijo regije.

V Kijevu so se v soboto sestali svetovalci za nacionalno varnost iz petnajstih evropskih držav, Kanade ter predstavniki Evropske unije in zveze Nato, da bi uskladili podrobnosti najnovejše različice načrta za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje, ki se ga je na daljavo udeležil tudi posebni odposlanec novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Witkoff, je bilo namenjeno predvsem pripravi na prihajajoči vrh "koalicije voljnih" v Franciji. Ukrajinski pogajalec Roustem Oumerov je poudaril, da so se pogovori osredotočali na varnostna jamstva, gospodarska vprašanja in določitev zaporedja prihodnjih korakov za dosego trajnega miru. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju izpostavil tri ključne točke: varnost, obnovo in mir. Ob tem je opozoril, da ima Ukrajina pripravljen alternativni načrt ukrepanja, če bi Rusija poskušala blokirati pogajanja ali zavrniti mirovni sporazum. Čeprav so se pogovori odvijali v senci vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli, so ukrajinski predstavniki zagotovili, da med Kijevom in evropskimi partnerji ni nesoglasij glede zaščite ukrajinskih interesov. Nadaljevanje diplomatskih prizadevanj je predvideno za januar, ko se bodo srečanja nadaljevala v Parizu in Združenih državah Amerike.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svoji novoletni poslanici izrazil trdno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini. V nagovoru, namenjenem državljanom in vojaškemu osebju, je poudaril, da Rusija ne bo odstopila od svojih ciljev in da verjame v moč svoje vojske. Posebej se je zahvalil vojakom in poveljnikom na fronti ter jim čestital za praznike, pri čemer je poudaril, da celotna država stoji za njimi in verjame v njihov uspeh. Ta retorika sovpada z nedavnim stopnjevanjem vojaškega pritiska na vseh frontah, o katerem je Putin poročal po obisku poveljniškega centra konec decembra. Kljub intenzivnim diplomatskim prizadevanjem in pogovorom z ameriškimi odposlanci, ki so potekali v začetku decembra, ruska stran vztraja pri svojih pogojih. Putinova poslanica potrjuje, da Moskva v novo leto stopa z neomajno držo glede nadaljevanja vojaških operacij, medtem ko Kijev in zahodni zavezniki opozarjajo na pomanjkanje resnične želje po miru na ruski strani.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta ob začetku leta 2026 podala novoletna nagovora z močno nasprotujočimi si sporočili glede vojne v Ukrajini, ki se približuje četrtemu letu trajanja. Putin je v svojem kratkem nastopu poudaril enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le ob koncu, kar nekateri analitiki interpretirajo kot poskus zmanjševanja pomena konflikta v domači javnosti, medtem ko vztraja pri strategiji izčrpavanja. Na drugi strani je Zelenski v svojem nagovoru ponovno pozval k miru, hkrati pa opozoril na ukrajinsko neomajnost in potrebo po diplomatski rešitvi, ki bi spoštovala suverenost države. Kljub Putinovemu prepričanju v zmago in trditvam o uspehih na bojišču kritiki opozarjajo na dolgoročne posledice njegove strategije. Rusko gospodarstvo se sooča z naraščajočo izolacijo in vedno večjo odvisnostjo od Kitajske, vojaški cilji pa kljub začetnim pričakovanjem o hitri zmagi ostajajo neizpolnjeni. Medtem ko Rusija stavi na utrujenost Zahoda, ukrajinska stran ob podpori zaveznikov išče načine za končanje spopadov, ki so v zadnjih letih povzročili ogromno človeško in materialno škodo na obeh straneh.

Ruska agresija na Ukrajino je v petek dosegla 1.408. dan, pri čemer sta državi izmenjali nove obtožbe o napadih na civilno in energetsko infrastrukturo. Razmere na frontni črti ostajajo izjemno napete, saj ukrajinski generalštab poroča o več kot 130 spopadih v zadnjih 24 urah. Ruske sile so nadaljevale s silovitimi napadi na ukrajinsko energetsko omrežje, medtem ko je Kijev odgovoril s povečanim številom napadov z droni na rusko ozemlje, vključno s cilji v regiji Herson in poročili o incidentih v bližini Moskve. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru ponovil prepričanje v končno zmago in vojake označil za junake, kar nakazuje na nadaljevanje dolgotrajnega konflikta brez jasnih znakov za diplomatsko rešitev. Ukrajinska stran medtem opozarja na naraščajočo škodo na civilni infrastrukturi in poziva zahodne zaveznice k dodatni pomoči pri zračni obrambi. Kljub mednarodnim pritiskom in poskusom pogajanj v preteklosti, obe strani vztrajata pri svojih vojaških ciljih, kar povečuje humanitarno krizo v regiji.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski hkrati sporočil, da je mirovni načrt že devetdesetodstotno pripravljen. Putin je ruske vojake označil za junake in poudaril, da čas dela v korist Moskve, kljub temu da vojna vstopa v peto leto z ogromnimi človeškimi in materialnimi izgubami. Ruska strategija se je po prvotnem neuspehu bliskovite vojne prevesila v izčrpavanje nasprotnika, s čimer želi Putin izkoristiti morebitno nestrpnost in utrujenost zahodnih zaveznic. Kljub Putinovi retoriki o vztrajanju pri vojaških ciljih se diplomatska prizadevanja v ozadju očitno krepijo. Zelenski je v svojem nagovoru javnosti presenetil z izjavo o visoki stopnji pripravljenosti mirovnega sporazuma, kar nakazuje na intenzivna pogajanja, ki so v zadnjem mesecu vključevala tudi ameriške in ruske predstavnike na nevtralnih tleh. Analitiki pa opozarjajo, da so Putinove ambicije po širitvi »varnostnega območja« in nadaljnjem osvajanju ozemlja še vedno v nasprotju s ključnimi zahtevami Kijeva po ozemeljski celovitosti, kar bi lahko ogrozilo končni uspeh mirovnega procesa.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da je Ukrajina pripravljena na nadaljevanje vojaškega spopada z Rusijo, če trenutna diplomatska prizadevanja za končanje vojne ne bodo obrodila sadov. V luči novih mednarodnih razprav o končanju konflikta je Zelenski izpostavil, da Kijev ne bo pristal na mir pod vsakršnimi pogoji, temveč si prizadeva za pravično rešitev, ki bi zagotovila dolgoročno stabilnost države. Kljub temu da se Ukrajina intenzivno pripravlja na morebitni mirovni sporazum, ki je po predhodnih navedbah že v devetdesetih odstotkih usklajen, ostaja desetina vprašanj ključnih in najzahtevnejših za razrešitev. Predsednik je pojasnil, da se država hkrati pripravlja na oba scenarija: diplomatsko rešitev ali dolgotrajno nadaljevanje odpora proti ruski agresiji. Odločenost za nadaljevanje boja odraža nepopustljivost Kijeva pri ključnih vprašanjih, kot sta ozemeljska celovitost in varnostna jamstva.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritiko do Vladimirja Putina, češ da »ubija preveč ljudi«. Zelenski je obenem predlagal, da bi ZDA z Vladimirjem Putinom ravnale enako kot z Nicolasom Madurom, ki so ga aretirali in odpeljali v New York.

Rusko zunanje ministrstvo je obsodilo vojaško agresijo ZDA nad Venezuelo in ocenilo, da so izgovori ZDA za agresijo neutemeljeni. Poudarili so, da so ruski diplomati v stiku z venezuelskim vodstvom in ruskimi državljani v Venezueli. Rusko zunanje ministrstvo je prav tako pozvalo ZDA, da nemudoma pojasnijo situacijo v zvezi z domnevnim zajetjem predsednika Nicolasa Madura in njegove žene.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v začetku leta 2026 izvedle obsežno vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, med katero so izvedle zračne napade in zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura skupaj z njegovo soprogo. Predsednik ZDA Donald Trump je dejanje utemeljil s povračilnimi ukrepi zaradi nacionalizacije ameriškega premoženja in naftnih podjetij, čeprav strokovnjaki opozarjajo, da so njegove trditve o kraji ameriške nafte neutemeljene, saj so bila podjetja pod državni nadzor vključena skozi desetletja dolge procese. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z mešanimi občutki; medtem ko nekateri kritiki operacijo označujejo za rušenje mednarodnega prava in globalnih norm, so iz Ukrajine prišli odzivi podpore venezuelskemu ljudstvu. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je poudaril pravico do življenja brez diktature in zatiranja, ki ga je po njegovih besedah izvajal Madurov režim. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, ki so vključevale pomorsko blokado, sankcije in predhodne omejene zračne napade na cilje v tej južnoameriški državi.

Ruska federacija je v soboto ostro obsodila vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, v kateri so ameriške sile napadle državo in zajele predsednika Nicolása Madura. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je dejanje označilo za akt oborožene agresije, za katerega po njihovem mnenju ne obstaja nobena vzdržna utemeljitev. Moskva trdi, da je v Washingtonu ideološka sovražnost prevladala nad diplomacijo, kar je privedlo do kršitve mednarodnega prava. Ruske oblasti so izrazile globoko zaskrbljenost nad razvojem dogodkov in pozvale k takojšnji prekinitvi sovražnosti ter začetku dialoga, da bi preprečili nadaljnjo eskalacijo v regiji. Odziv Moskve poudarja, da so bili uporabljeni izgovori za napad neutemeljeni. Medtem ko Rusija dogajanje obsoja, so se na operacijo odzvali tudi v Evropski uniji, kjer poudarjajo pomen spoštovanja mednarodnih pravnih norm, Nemčija pa je glede ameriškega vojaškega posredovanja izrazila zaskrbljenost.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila zajeta v vojaški operaciji Združenih držav Amerike in se trenutno nahajata v ameriškem priporu. Operacija, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah, je bila po besedah podpredsednice Delcy Rodríguez usmerjena v nasilno spremembo režima in prevzem nadzora nad naravnimi viri države. Ameriško ministrstvo za pravosodje je hkrati razkrilo razširjeno obtožnico iz leta 2020, ki zdaj poleg Madura in ožjih sodelavcev vključuje tudi njegovo ženo in sina Nicolása Ernesta Madura Guerro. Obtožbe se nanašajo na narkoterorizem in vpletenost v delovanje kartela Los Soles. Opozicijska voditeljica in nobelovka María Corina Machado je novico o zajetju pozdravila in poudarila, da je napočil čas za svobodo Venezuele. Machado je pozvala venezuelsko vojsko, naj prizna Edmunda Gonzáleza kot legitimnega predsednika države. Medtem ko so venezuelski izseljenci po svetu proslavljali dogodek, je uradna Rusija ostro obsodila dejanje ZDA. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je operacijo označil za grobo kršitev suverenosti in v pogovoru z Delcy Rodríguez izrazil trdno podporo Moskve chavezističnemu vodstvu. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem zavrnil možnost sodelovanja z Machado, ki jo je označil le za "simpatično žensko", in se ni opredelil glede prihodnje vloge Edmunda Gonzáleza.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Trump je akcijo označil za uspešno in poudaril, da so ZDA pripravljene na morebitni drugi val napadov, če bo to potrebno za stabilizacijo razmer v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in tajnih dejavnosti agencije CIA. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala burno. Rusija je ostro obsodila ameriško vojaško posredovanje in dejanja Washingtona označila za kršitev mednarodnega prava ter suverenosti Venezuele. Po navedbah Kremlja gre za nedopusten poseg v notranje zadeve tuje države. Kljub obsodbam iz Moskve Trump vztraja pri svoji strategiji in trdi, da je bila operacija nujna zaradi boja proti narkokartelom in nezakonitim dejavnostim Madurovega režima. Podrobnosti o trenutni lokaciji pridržanega Madura in nadaljnjih korakih ameriške administracije za zdaj ostajajo zaupne.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih izjavah odkrito kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, pri čemer je poudaril, da ruski voditelj v konfliktih povzroča preveliko število žrtvov. Trump je v seriji izjav pojasnil, da ni več navdušen nad Putinovim ravnanjem, hkrati pa je zavrnil kakršne koli očitke o strahu pred ruskim diktatorjem. Ta sprememba v tonu nakazuje na pomemben odmik od prejšnjih poskusov vzpostavljanja tesnejših diplomatskih vezi in hitrega reševanja ukrajinske krize. Napetosti so se dodatno stopnjevale, ko je Trump prek družbenih omrežij delil uvodnik, ki je bil izrazito kritičen do Kremelj. Čeprav so se v preteklosti pojavljale navedbe o tesnem sodelovanju in pogostih telefonskih pogovorih, trenutna retorika kaže na resno zaustavitev mirovnih procesov. Trump je prav tako razjasnil, da s Putinom v zadnjem obdobju ni razpravljal o razmerah v Venezueli, kar še dodatno potrjuje omejeno komunikacijo med voditeljema v času naraščajočih mednarodnih trenj.

Evropske države v okviru prihodnjih varnostnih jamstev resno načrtujejo napotitev od 10.000 do 15.000 vojakov v Ukrajino, ki bi v prvih šestih mesecih po morebitni prekinitvi spopadov nadzorovali premirje. Po poročanju nemškega časnika Die Welt so diplomatski krogi v Bruslju potrdili pripravljenost na aktivno spremljanje razmer na terenu, kar predstavlja pomemben premik v evropski obrambni strategiji. V luči teh priprav je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski za jutri napovedal ključen sestanek svetovalcev za nacionalno varnost, ki se ga bodo udeležili evropski predstavniki, virtualno pa tudi delegacija iz Združenih držav Amerike. Na diplomatski ravni se pogovori intenzivirajo prek glavnega ukrajinskega pogajalca Rustema Umerova, ki vzdržuje vsakodnevne stike z ameriškimi in evropskimi partnerji. Medtem ko se pripravljajo politični temelji za končanje vojne, s fronte prihajajo poročila o usodah posameznikov; ukrajinske enote so objavile posnetek ruskega vojaka, ki se je vdal s pomočjo sporočila na kartonu, na katerem je drona prosil za milost in preživetje. Dogajanje kaže na visoko stopnjo pripravljenosti za prehod v fazo stabilizacije, čeprav končni mirovni dogovor še ni uradno potrjen.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru narodu izrazil neomajno prepričanje v končno zmago Rusije v vojni v Ukrajini, ki se zdaj bliža svojemu četrtemu letu. Putin je ruske vojakov označil za heroje in skušal projicirati podobo odločnosti in stabilnosti, kljub temu da so kritiki njegovo strategijo izčrpavanja označili za dolgoročno škodljivo za rusko gospodarstvo in mednarodni položaj. Nagovor se je odvil v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za končanje konflikta, pri čemer pomembno vlogo igrajo tudi diplomatska prizadevanja administracije Donalda Trumpa. Čeprav Putin javno zagovarja uspeh ruske vojske, analitiki opozarjajo, da je prvotni načrt o hitri zmagi propadel že leta 2022, kar je Rusijo prisililo v dolgotrajno in krvavo vojno izčrpavanja. Država je postala močno odvisna od Kitajske, njena izolacija od Zahoda pa se poglablja. Putinova retorika o zmagi tako ostaja v nasprotju s poročili o velikih izgubah in gospodarskih izzivih, hkrati pa poskuša z njo ohraniti notranjo stabilnost pred napovedanimi novimi krogi pogajanj, ki so se v preteklosti že odvijala v Moskvi in Miamiju.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta ob vstopu v novo leto podala vsebinsko povsem različna nagovora, v katerih sta orisala prihodnost vojne v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Putin je v kratkem televizijskem nagovoru poudaril enotnost ruskega naroda in izrazil trdno prepričanje v končno vojaško zmago. Ruske vojake je označil za junake in poudaril, da opravljajo svojo dolžnost v boju za domovino, medtem ko se je sami vojni v večjem delu govora izogibal. Na drugi strani je Volodimir Zelenski v svojem nagovoru poudaril prizadevanja za mir, a hkrati utrdil odločenost Ukrajine pri obrambi svoje suverenosti. Razhajanja med voditeljema so ponovno izpostavila pomanjkanje skupne podlage za mirovna pogajanja, kljub naraščajočim mednarodnim pritiskom za končanje sovražnosti. Dogodek odraža nadaljevanje dolgotrajnega konflikta, ki vpliva na celotno varnostno arhitekturo v Evropi in ohranja visoko stopnjo negotovosti v mednarodni skupnosti.