Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da je Rusija prepričana v svojo zmago v Ukrajini, kjer se spopadi nadaljujejo že skoraj četrto leto. Putin je državljane pozval k enotnosti in podpori »našim herojem«, vojaški vrh pa je pod njegovim vodstvom ukazal nadaljevanje vzpostavitve tako imenovanih varovalnih pasov na območjih Sumija in Harkova. Namen teh pasov naj bi bil zaščititi ruska obmejna območja pred ukrajinskimi napadi, kar dejansko pomeni namero po trajnem nadzoru nad novimi osvojenimi ozemlji. Medtem ko Moskva širi svoje ozemlje, so ruski državni mediji poročali o smrtonosnem ukrajinskem napadu z droni na naselje Horli, v katerem naj bi umrlo najmanj 24 ljudi.
Na mednarodnem političnem prizorišču je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump delil uvodnik časnika New York Post, ki Rusijo obtožuje oviranja mirovnega procesa. Ameriške varnostne službe so prav tako zavrnile trditve Kremlja, da je Kijev poskušal izvesti atentat na Putina z droni, in takšne navedbe označile za neutemeljene. Kljub stopnjevanju napetosti in medsebojnemu obtoževanju za teroristične napade so se v ozadju v preteklosti že odvijali poskusi diplomatskih pogajanj, ki pa za zdaj niso prinesli preboja. Ruska stran vztraja pri svojih ciljih, ki jih namerava doseči z vojaškimi ali diplomatskimi sredstvi, medtem ko Kijev in Zahod opozarjata na nevarnost ruske ozemeljske ekspanzije pod pretvezo obrambe.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogajanje v Ukrajini ima neposreden vpliv na evropsko varnostno arhitekturo, katere del je tudi Slovenija. Morebitna širitev ruskih »varovalnih pasov« pomeni dolgotrajno nestabilnost na mejah EU in Nato.
Slovenija kot članica EU in Nata pozorno spremlja vsa premikanja v smeri mirovnih pogajanj ali stopnjevanja konfliktov, saj to vpliva na energetsko varnost, begunsko vprašanje in splošno stabilnost v regiji. Odnosi med ZDA in Rusijo, ki jih v Sloveniji analiziramo preko zunanjepolitičnih stališč, so ključni za slovenske strateške interese.
