Novi župan New Yorka Zohran Mamdani preklical prepoved bojkota Izraela

Zahran Mamdani je uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka, potem ko je na slovesni zaprisegi na zgodovinski postaji podzemne železnice na Manhattnu položil roko na koran. Mamdani je s tem postal prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta, kar predstavlja zgodovinski mejnik v ameriški lokalni politiki. Pri svojem delu namerava slediti progresivni agendi, ki se osredotoča na izboljšanje javne infrastrukture in socialno pravičnost. Novi župan je svojo zaprisege namerno izvedel na lokaciji javnega prevoza, s čimer je simbolično poudaril svojo zavezanost reformi mestnega prometa in dostopnosti storitev za vse prebivalce. Dogodek je pritegnil precejšnjo pozornost zaradi verske komponente zaprisege in Mamdanijevega političnega ozadja, saj velja za enega vidnejših predstavnikov napredne struje znotraj demokratske stranke.

Zohran Mamdani je kot prvi muslimanski župan v zgodovini New Yorka takoj po zaprisegi začel z obsežnimi spremembami mestne politike. Že prvi dan svojega mandata je preklical vrsto izvršnih dekretov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so bili neposredno usmerjeni v podporo Izraelu. Mamdani, ki je vodenje ameriške metropole prevzel po zmagi na volitvah, je s to potezo jasno nakazal spremembo smeri mestne administracije glede zunanjepolitičnih vprašanj in njihovega vpliva na lokalno skupnost. Novi župan je v okviru svojih prvih uradnih dejanj napovedal prevetritev vseh spornih odločitev prejšnje uprave, ki so po njegovem mnenju neupravičeno favorizirale tuje interese na račun prebivalcev New Yorka. Čeprav so Adamsa v času njegovega vodenja mesta močno podpirale različne prosiraelske skupine, se je Mamdani odločil za takojšnjo razveljavitev teh ukrepov, kar je v javnosti in političnih krogih sprožilo burne odzive. S temi ukrepi je Mamdani uresničil eno izmed svojih ključnih predvolilnih obljub o preoblikovanju mestne politike.

Gibanje Hamas je pozitivno sprejelo odločitev turškega državnega tožilca v Istanbulu, ki je zahteval aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in še 36 drugih izraelskih uradnikov. Odločitev je odgovor na njihovo vlogo v dogajanjih v Gazi.