Analitiki in napovedovalci trga so ocenili, da bo leto 2026 za ameriške potrošnike najcenejše leto za nakup pogonskih goriv po letu 2020. Kljub politični in gospodarski nestabilnosti v Venezueli, ki je pomembna proizvajalka nafte, strokovnjaki pričakujejo, da se bo pozitiven trend upadanja cen nadaljeval. Po trenutnih projekcijah naj bi povprečna cena za galono bencina v Združenih državah Amerike znašala približno 2,97 dolarja. Znižanje cen na bencinskih črpalkah predstavlja redko olajšanje za gospodinjstva, ki se sicer spopadajo s splošno inflacijo in visokimi življenjskimi stroški. Čeprav dogajanje v Venezueli pogosto povzroča nihanja na svetovnih trgih, trenutne napovedi kažejo na zadostno ponudbo iz drugih virov, kar bo ohranilo cene stabilne. Ta trend odraža okrevanje in prilagoditev energetskega sektorja po pretresih, ki jih je povzročila pandemija covida-19.

Ameriški vozniki bodo po napovedih strokovnjakov v letu 2026 deležni znatnega znižanja cen pogonskih goriv. Kljub politični in gospodarski nestabilnosti v Venezueli analitiki predvidevajo, da bo povprečna cena bencina v Združenih državah Amerike znašala približno 2,97 dolarja za galono. To bi pomenilo najnižjo raven cen po obdobju pandemije covida-19, kar predstavlja redko olajšanje za potrošnike v času splošne inflacije. Napovedi temeljijo na povečani svetovni proizvodnji nafte in stabilnejših dobavnih verigah, ki prevladajo nad tveganji, ki jih prinašajo nemiri v ključnih državah proizvajalkah. Čeprav dogajanje v Venezueli pogosto povzroča nihanja na energetskih trgih, strokovnjaki menijo, da bo vpliv na ameriški trg v prihodnjem letu minimalen. Znižanje cen goriva bi lahko pozitivno vplivalo na zmanjšanje inflacijskih pritiskov v celotnem gospodarstvu, saj se bodo znižali tudi stroški transporta in logistike.

Evropska komisija se je odzvala na nedavne ameriške dejavnosti v Venezueli in ocenila, da so ti ukrepi ustvarili priložnost za demokratičen prehod oblasti v tej latinskoameriški državi. Tiskovna predstavnica komisije Paula Pinho je na novinarski konferenci v Bruslju poudarila, da se komisija ni spuščala v pravne opredelitve narave ameriških dejanj, temveč se je osredotočila na njihov politični učinek. Po mnenju Bruslja bi trenutne razmere lahko služile kot katalizator za spremembo političnega režima. Čeprav Evropska komisija ni podala neposredne pravne ocene o legitimnosti ameriškega posega, njena izjava nakazuje na usklajenost zunanjepolitičnih ciljev z Washingtonom glede vprašanja Venezuele. Pinhojeva je izpostavila, da je najpomembnejši vidik teh dogodkov odpiranje poti do demokratizacije republike, ki je že dlje časa v primežu politične in gospodarske krize. Izjava prihaja v času, ko se mednarodna skupnost ponovno osredotoča na stabilizacijo razmer v tej z nafto bogati državi.

Venezuelska državna naftna družba PDVSA je bila prisiljena začeti zmanjševati proizvodnjo surove nafte, saj so se zaradi ameriške blokade izvoza skladiščne kapacitete v državi zapolnile do kritičnih mej. Kot so za tiskovno agencijo Reuters pojasnili viri blizu podjetja, se nafta zaradi nezmožnosti prodaje na mednarodnih trgih kopiči v skladiščih, kar neposredno vpliva na operativne zmožnosti črpanja. Poleg gospodarskih sankcij so se razmere poslabšale tudi zaradi nedavnih napadov na infrastrukturo, ki so dodatno ohromili energetski sektor države. Poteza o krčenju proizvodnje predstavlja nov udarec za venezuelsko gospodarstvo, ki je močno odvisno od naftnih prihodkov, obenem pa odraža stopnjevanje napetosti med Caracasom in Washingtonom. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo dolgotrajnejša zaustavitev vrtin povzročila nepopravljivo škodo naftnim poljem in otežila morebitno prihodnjo obnovo polnega delovanja.

Nicolás Maduro se je skupaj s soprogo Cilio Flores pojavil na zveznem sodišču v New Yorku, kjer je imel prvo obravnavo. Sočasno pa se v Karibih pojavljajo špekulacije o identiteti politikov, ki so omenjeni v ameriški obtožnici proti Maduru.

Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta, obkrožena z močno oboroženimi agenti, prispela na sodišče v New Yorku, kjer se bo kmalu začelo sojenje proti venezuelskemu predsedniku. Obtožen je med drugim tihotapljenja drog.

Združenje upravnih sodnikov Grčije je izrazilo globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli, ki so ga označili za surovo kršitev mednarodnega prava. V uradni izjavi so ostro obsodili vojaško posredovanje Združenih držav Amerike na venezuelskem ozemlju, aretacijo oziroma ugrabitev predsednika Nicolása Madura in njegove soproge ter napovedano vzpostavitev ameriške uprave v državi. Po mnenju združenja takšna dejanja dokazujejo, da se mednarodno pravo pogosto interpretira skozi prizmo ekonomskih interesov močnejših akterjev. Sodniki so poudarili, da so s temi ukrepi spodkopana temeljna načela, kot sta samoodločba narodov in ozemeljska suverenost držav, ki bi morala v mednarodni skupnosti ostati neodtujljiva. Opozorili so, da takšni precedensi ustvarjajo plodna tla za nadaljnje kršitve pravic ljudstev po svetu. Ob koncu so pozvali mednarodne in državne institucije, pristojne za spoštovanje prava, naj se odločno odzovejo na očitne kršitve mednarodnih norm in zaščitijo svetovni mir, ki v trenutnih razmerah predstavlja ključni izziv.

Ameriški predsednik Donald Trump je med pogovorom z novinarji na letalu Air Force One izjavil, da je kubanski politični režim pred propadom. Po njegovih besedah se država sooča z neizbežnim gospodarskim zlomi, saj je bila Kuba v veliki meri odvisna od venezuelske nafte, ki pa je država zaradi zaostrenih razmer in ameriških ukrepov ne prejema več. Trump je poudaril, da Združene države Amerike po njegovem mnenju ne potrebujejo neposrednega vojaškega posredovanja ali dodatnih ukrepov, saj bo pomanjkanje prihodkov samo po sebi privedlo do padca oblasti v Havani. Izjave prihajajo v času močno zaostrenih odnosov v regiji, kjer Washington stopnjuje pritisk na obe državi. Trump je še dodal, da bodo številni kubanski Američani navdušeni nad razvojem dogodkov, saj kubansko gospodarstvo po njegovih ocenah ne more več vzdržati trenutnih razmer. To stališče se neposredno navezuje na nedavno ameriško vojaško in gospodarsko aktivnost v Karibskem morju, vključno s pomorsko blokado tankerjev, ki je prekinila ključne energetske poti med Caracasom in Havano.

Ameriški vozniki bodo po napovedih analitikov v letu 2026 deležni znatnega olajšanja pri stroških za gorivo, saj naj bi cene bencina dosegle najnižje ravni po obdobju pandemije bolezni covid-19. Povprečna nacionalna cena v Združenih državah Amerike naj bi po trenutnih projekcijah znašala približno 2,97 dolarja za galono. Ta upad stroškov na bencinskih črpalkah predstavlja redek vir finančne razbremenitve za potrošnike, ki se sicer spopadajo z vsesplošnim povišanjem življenjskih stroškov. Strokovnjaki poudarjajo, da bodo cene goriva ostale nizke kljub trenutni politični in gospodarski negotovosti v Venezueli, ki velja za eno ključnih držav z zalogami nafte. Pozitivni trendi na energetskem trgu nakazujejo stabilizacijo ponudbe in povpraševanja, kar bo neposredno vplivalo na denarnice ameriških gospodinjstev. Napovedi za leto 2026 tako utrjujejo pričakovanja o dolgotrajnejšem obdobju ugodnejših cen energentov na svetovnih trgih, kar bi lahko spodbudilo tudi širšo gospodarsko dejavnost in potrošnjo.

Nemška vlada previdno ocenjuje kompleksnost situacije v Venezueli po aretaciji Nicolása Madura, ki je bil prepeljan na sodišče v New Yorku. Britanski strokovnjak Phil Gunson meni, da Trump nima interesa za demokratični prehod v Venezueli. Kolumbijski predsednik je posvaril Trumpa pred ustvarjanjem »Volksjaguars«, medtem pa je Madurjevo mesto začasno prevzela njegova namestnica.

Po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri so posebne enote zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, so se po številnih svetovnih prestolnicah razširili množični protesti. Demonstracije so izbruhnile v Caracasu, kjer so podporniki vlade obsodili ameriško agresijo in bombardiranje ključnih ciljev v državi. Protestniki so se zbrali pred predsedniško palačo Miraflores in zahtevali takojšnjo izpustitev Madura, ki ga ameriške oblasti trenutno zadržujejo v priporu v New Yorku. Val nezadovoljstva se je razširil tudi po Združenih državah Amerike, kjer so nasprotniki vojaškega posredovanja v več kot sto mestih, vključno z New Yorkom, Austinom, Denverjem in Portlandom, obsodili dejanja Trumpove administracije kot nezakonita in nevarna. Medtem ko so nekateri venezuelski izseljenci v Miamiju in Philadelphii proslavljali padec Madurovega režima, so številne mednarodne skupine v Ottawi, Parizu in Amsterdamu opozarjale na kršitve mednarodnega prava in pravice do samoodločbe narodov. Razmere ostajajo napete, saj se Maduro pripravlja na prvi nastop pred ameriškim sodiščem zaradi obtožb o trgovini z mamil

Donald Trump je zagrozil Delcy Rodríguez, potem ko so ameriške vojaške sile ugrabile Nicolása Madura. Hkrati je zavrnil načrt Marie Corine Machado za obnovo demokracije v Venezueli, ki ga je pred tem cenzuriral Madurov režim. Nathaniel Rothschild je pohvalil Trumpove napade na Venezuelo. V venezuelskem konfliktu naj bi se ponovno pojavila stara omrežja, povezana z Rothschild & Co. in Blackwater.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročilih o pridržanju venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, ki naj bi bil v ameriškem priporu, javno opozoril še tri latinskoameriške države. Trump je te države označil za »mline kokaina« in jih obtožil, da v Združene države Amerike pošiljajo »strupe«, ki škodujejo ameriškemu prebivalstvu. Napovedal je ostrejše ukrepe proti regiji, če se dotok prepovedanih drog ne bo ustavil. Dogodek sledi napovedim o kratkem vdoru v Venezuelo, ki se je končal z aretacijo Madura. Trumpova administracija s tem stopnjuje pritisk na države Latinske Amerike, s čimer želi doseči korenite spremembe v njihovi notranji in zunanji politiki. Napetosti se krepijo v času, ko se v regiji bije oster boj za vpliv med ZDA in Kitajsko, pri čemer Trumpova retorika dodatno polarizira tamkajšnje voditelje in javnost.

Po aretaciji Nicolása Madura je Delcy Rodríguez postala začasna predsednica Venezuele, na ta položaj jo je imenovalo Vrhovno sodišče. Donald Trump je izjavil, da imajo Združene države Amerike nadzor nad Venezuelo. Ameriški mediji poročajo, da je bila odločitev o aretaciji Madura sprejeta že pred tedni. Claudia Sheinbaum je v Mehiki obsodila aretacijo Madura.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je kritiziral vojaško operacijo "Absolute Resolve", ki so jo Združene države izvedle v Venezueli z namenom aretacije predsednika Nicolása Madura. Macron je izjavil, da Francija ne podpira in ne odobrava metode, ki so jo uporabile ZDA pri aretaciji Madura.

Donald Trump je od nove venezuelske voditeljice Delcy Rodríguez zahteval popoln dostop do naravnih virov Venezuele, zlasti do nafte, da bi ameriška podjetja lahko popravila tamkajšnjo infrastrukturo in s tem pomagala pri obnovi države. Izrazil je prepričanje, da ZDA potrebujejo popoln dostop do nafte in drugih virov, da bi lahko obnovile državo.

Cena severnomorske nafte brent se je na mednarodnih borzah danes znižala na 61,13 dolarja za sod, kar predstavlja padec v primerjavi s petkovo vrednostjo, ko je dosegla 61,27 dolarja. Kljub stopnjevanju napetosti in ameriškemu vojaškemu posredovanju v Venezueli so se cene stabilizirale pod mejo 62 dolarjev, saj na trgu še vedno vlada zadostna ponudba surove nafte. Nihanje cen nafte ostaja tesno povezano z globalno ponudbo in povpraševanjem. Na zadnjem srečanju razširjenega naftnega kartela OPEC+ so se članice odločile ohraniti trenutne ravni proizvodnje, kar je prispevalo k umiritvi trga. Čeprav so geopolitična tveganja v Južni Ameriki v preteklosti povzročila skoke cen, trenutna nasičenost trga in povečane zaloge v drugih delih sveta nevtralizirajo morebitne izpade venezuelske dobave. Podatki kažejo, da so se cene od julija 2025, ko je sod brenta dosegel skoraj 69 dolarjev, postopoma zniževale zaradi šibkih signalov povpraševanja in povečanja proizvodnje v Združenih državah Amerike.

Po ameriškem posredovanju v Venezueli je cena nafte padla, kar je spodbudilo rast Bitcoina. Cena srebra je poskočila zaradi povečanega povpraševanja po varnih naložbah. Donald Trump je napovedal začasni ameriški nadzor nad Venezuelo in možnost novih napadov, če Venezuela ne bo sodelovala pri odpiranju svoje naftne industrije. Analize kažejo, da bi obnova venezuelske naftne industrije s pomočjo ZDA lahko negativno vplivala na Rusijo. Borzni trgi so bili stabilni, medtem ko so vlagatelji spremljali dogajanje v Venezueli.

Nicolása Madura so iz pripora prepeljali na sodišče v New Yorku, kjer se bo soočil z obtožbami o trgovini z drogami. Sojenje naj bi se začelo opoldne. Predsednik Trump je zagrozil novi venezuelski vladi, medtem ko se Varnostni svet ZN sestaja na nujni seji zaradi krize v Venezueli. Francoski predsednik Macron je kritiziral "metodo, ki so jo uporabile" ZDA pri zajetju Madura.

Po napadu ZDA na Venezuelo in zajetju predsednika Nicolása Madura so izbruhnili protesti tako v Venezueli kot v Združenih državah Amerike. V Caracasu so se zbrali Venezuelci v podporo vladi in predsedniku Maduru, zahtevajo njegovo izpustitev iz ameriškega pripora. Hkrati so po ZDA potekali protesti proti ameriški agresiji na Venezuelo. V nasprotju s tem so Venezuelci v izgnanstvu, od Miamija do Buenos Airesa, proslavljali aretacijo Madura.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj sto sporočil na Truth Social, v katerih je izražal jezo zaradi teorij zarote o volitvah, somalijskih priseljencev in groženj glede marihuane. Analiza je opozorila na 'usodno napako' v Trumpovem pristopu do Venezuele, ki bi lahko imela negativne posledice. Prav tako je prišlo do obtožb o korupciji v Beli hiši v povezavi z gradnjo plesne dvorane. Poleg tega je premier Grenlandije obsodil Trumpovo grožnjo z aneksijo. Analitiki so opozorili, da Trumpova politika potiska ZDA v 'prelomno točko' in ogroža svetovni red.

Po aretaciji Nicolasa Madura in imenovanju Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele, je slednja pozvala ZDA k sodelovanju. Ameriški državni sekretar Marco Rubio se je odzval presenetljivo. Rodríguezovo je Maduro nekoč imenoval »tigrica«. LaLibre.be poroča, da je Rodriguezova po izobrazbi odvetnica.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po poročanju tujih medijev prevzel vlogo nekakšnega generalnega guvernerja oziroma upravitelja Venezuele, kar predstavlja eno najzahtevnejših nalog v njegovi politični karieri. Odločitev predsednika Donalda Trumpa, da Rubia zadolži za nadzor nad to južnoameriško državo s 30 milijoni prebivalcev, je sledila nedavni vojaški operaciji, v kateri so ameriške posebne enote zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Rubio, ki je veljal za glavnega snovalca operacije, se bo zdaj osredotočil na stabilizacijo države in zavarovanje ključnih energetskih virov, predvsem naftnih rezerv, ki so strateškega pomena za Združene države Amerike. Nova ameriška administracija pod Trumpovim vodstvom s tem korakom vzpostavlja neposreden vpliv na politično in gospodarsko prihodnost Venezuele, saj država po Madurovem padcu nima jasno določenega domačega naslednika, ki bi užival podporo Washingtona. Rubieva vloga bo ključna pri preoblikovanju venezuelskih institucij in upravljanju premoženja, povezanega z naftno industrijo, kar nakazuje na dolgoročno prisotnost in vpletenost ZDA v regiji. Razmere ostajajo napete, saj mednarodna javnost, vključno s Kitajsko, pozorno spremlja ameriške poteze po aretaciji dolgoletnega voditelja.

Po ameriškem napadu na Venezuelo sta zlato in srebro dosegla znatno rast vrednosti. Analitiki pojasnjujejo, da vlagatelji zaradi povečanih tveganj vlagajo v plemenite kovine.

Združene države Amerike so izvedle obsežne zračne napade na Venezuelo in aretirale predsednika Nicolása Madura, kar je povzročilo močno zaostritev geopolitičnih tveganj in pretreslo svetovne finančne trge. Zaradi povečanega povpraševanja po varnih naložbah se je vrednost ameriškega dolarja strmo povzpela, kar je pod močan pritisk spravilo azijske valute. Tajvanski dolar je po začetni rasti, ki jo je spodbudil borzni vzpon tehnološkega velikana TSMC, v popoldanskem trgovanju močno upadel in dosegel osemmesečno dno pri vrednosti 31,538 za ameriški dolar. Geopolitična nestabilnost je vplivala tudi na singapurški dolar in druge regionalne valute, saj so vlagatelji zaradi tveganja morebitnega vojaškega posredovanja ZDA začeli množično opuščati bolj tvegane naložbe. Kljub valutnim nihanjem je tajvanski borzni indeks TAIEX ostal razmeroma stabilen, kar gre pripisati predvsem močnemu povpraševanju po delnicah podjetja TSMC, vendar pa so tuji vlagatelji ob koncu dneva zaradi krepitve dolarja začeli umikati kapital, kar je še dodatno oslabilo lokalno valuto.

Donald Trump je zavrnil podporo voditeljici venezuelske opozicije Marii Corini Machado, ker mu ni prepustila Nobelove nagrade za mir. V ruskem svetu federacije so to potezo označili kot "novo klofuto" evropskim zaveznikom, ki so podprli demokracijo v Venezueli in izrazili nestrinjanje z legitimnostjo predsednika Nicolasa Madura.

Po ameriški vojaški akciji v Venezueli, v kateri so zajeli Nicolása Madura in ga prepeljali v New York, se je Kitajska ponovno pozvala k njegovi takojšnji izpustitvi. Kolumbijski predsednik je odgovoril na Trumpove grožnje z napovedjo, da bo v primeru napada sprožil "ljudskega jaguarja". ZDA naj bi zaupale Delcy Rodríguez pri tranziciji v Venezueli.

Cene surove nafte so se na svetovnih trgih danes znižale, potem ko so v zgodnjem delu trgovanja sprva beležile rast. Upad cen je neposredna posledica stopnjevanja ameriškega nadzora nad venezuelskimi naravnimi viri in uradne potrditve skupine Opec+, da bo ohranila trenutne ravni proizvodnje vsaj do aprila. Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavni vojaški operaciji in zajetju Nicolása Madura zahteval popoln dostop do naftnih virov te južnoameriške države, kar je povečalo pričakovanja o stabilizaciji oskrbe pod ameriškim upravljanjem. Skupina Opec+, ki jo vodita Savdska Arabija in Rusija, je medtem na videokonferenci potrdila, da ključne članice ne bodo povečevale črpanja nafte. Kombinacija povečanega ameriškega vpliva na venezuelsko naftno industrijo in vztrajanja Opec+ pri proizvodnih kvotah je pomirila trge, kar je vodilo v korekcijo cen navzdol. Dogajanje v Venezueli, kjer so Združene države Amerike po vojaškem posegu napovedale vzpostavitev lastne uprave, korenito spreminja geopolitično podobo energetskega trga, saj ZDA neposredno prevzemajo upravljanje z enimi največjih zalog nafte na svetu.

Po zajetju Nicolása Madura v ameriški operaciji je začasna predsednica Delcy Rodriguez ponudila sodelovanje Združenim državam Amerike, kar nakazuje na zmanjšanje napetosti. Medtem so se pojavile novice, da naj bi bil Maduro danes predstavljen na sodišču v New Yorku zaradi obtožb o trgovini z drogami. V videu, ustvarjenem z umetno inteligenco, pa je Donald Trump prikazan kot predsednik Venezuele.

Novi članki poročajo, da so na rast delnic obrambne industrije vplivale tudi razmere v Ukrajini in Venezueli. Indeks Dax je dosegel novo rekordno vrednost ob začetku trgovalnega leta.

Kubanska vlada je uradno potrdila, da je bilo v soboto med vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli ubitih 32 kubanskih državljanov. Po navedbah iz Havane so bili ubiti posamezniki borci, ki so se v času napada borili na strani sil predsednika Nicolása Madura. Kubanske oblasti so izpostavile, da so njihovi rojaki svojo dolžnost izpolnili dostojno in junaško ter padli po srditem odporu v neposrednem spopadu z napadalci. Dogodek predstavlja zaostritev napetosti v regiji, saj Havano in Caracas vežejo tesne ideološke ter vojaške vezi. Incident se je zgodil v širšem okviru ameriškega vojaškega posredovanja, ki vključuje zračne napade in operacije na tleh, usmerjene proti Madurovemu režimu. Venezuela se je z uradnim poklonom že spomnila padlih Kubancev, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje sovražnosti med Washingtonom in zavezniki Caracasa.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je v nedeljo poudaril, da nobena država ne bi smela prevzeti vloge mednarodnega policista ali sodnika pri reševanju krize v Venezueli. Po njegovih besedah Peking dosledno nasprotuje uporabi ali grožnji s silo ter vsakršnemu vsiljevanju volje ene države drugi. Kitajska diplomacija zagovarja spoštovanje suverenosti in nasprotuje enostranskim posegom v notranjo politiko drugih držav. Dogajanje v Venezueli, ki je pritegnilo precejšnjo mednarodno pozornost, po mnenju kitajskega ministrstva zahteva rešitve, ki temeljijo na mednarodnem pravu in ne na zunanjem pritisku. Wang Yi je izpostavil, da Kitajska ostaja zavezana načelu nevmešavanja, kar odraža širšo zunanjepolitično strategijo Pekinga glede latinskoameriških vprašanj in njihovega odpora do hegemonističnih teženj v mednarodni skupnosti.

Po nedavnem zajetju Nicolása Madura so se pojavile nove informacije. Vršilka dolžnosti predsednice Venezuele, Delcy Rodríguez, je ponudila Združenim državam sodelovanje kljub Trumpovim grožnjam. SpaceX-ov Starlink je začel ponujati brezplačen dostop do interneta v Venezueli.

Kitajski vojaški strokovnjaki so analizirali ameriške napade v Venezueli in operacijo zajetja Madura. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene, ter dejanje označilo za kršitev mednarodnega prava. Kitajska je ZDA obsodila zaradi uporabe sile in opozorila na tveganje za Latinsko Ameriko. Tudi Iran je zahteval izpustitev Madura in njegove žene. Afriška unija je izrazila resno zaskrbljenost nad situacijo v Venezueli in pozvala k vključujočemu političnemu dialogu.

Kubanska vlada je v uradni izjavi, ki jo je v nedeljo zvečer predvajala državna televizija, potrdila, da je bilo v nedavni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Venezueli ubitih 32 kubanskih častnikov. Gre za prvo uradno potrditev števila žrtev med kubanskimi silami po izvedenem napadu. Po navedbah Havane so bili ubiti pripadniki vojske in policije del uradne misije, ki so jo v tej južnoameriški državi izvajali na neposredno prošnjo venezuelske vlade. Operacija, ki so jo izvedle ameriške sile, je bila umerjena proti ciljem v Venezueli, kjer so kubanski strokovnjaki opravljali naloge v okviru dvostranskega vojaškega sodelovanja. Kubanske oblasti so poudarile, da je bila prisotnost njihovih sil zakonita in utemeljena z meddržavnimi dogovori. Incident predstavlja močno zaostritev napetosti v regiji, saj gre za neposreden spopad med ameriškimi silami in vojaškim osebjem države, ki podpira režim v Caracasu. Podrobnejših informacij o natančni lokaciji napada ali morebitnih drugih žrtvah uradna Havana za zdaj ni podala.

Kubanska vlada je uradno sporočila, da je v nedavnih vojaških operacijah Združenih držav Amerike v Venezueli izgubilo življenje 32 kubanskih državljanov. Zaradi tragičnega dogodka je uradna Havana razglasila dvodnevno državno žalovanje, s čimer so počastili žrtve, ki so padle med ameriško agresijo na sosednjo državo. Incident se je zgodil v okviru obsežnih zračnih in raketnih napadov na venezuelske strateške cilje, ki jih Washington izvaja z namenom destabilizacije režima Nicolása Madura. Po navedbah kubanskih oblasti so bili njihovi državljani ubiti med napadi na ključne lokacije, kar je sprožilo ostre diplomatske odzive v regiji in širše. Napetosti med Havano in Washingtonom so se zaradi teh dogodkov dodatno zaostrile, saj Kuba ameriško vojaško posredovanje v Venezueli označuje za neupravičen napad na suverenost neodvisne države. Mednarodni opazovalci opozarjajo, da bi vpletenost kubanskih žrtev lahko pomenila preobrat v regionalni varnostni dinamiki, medtem ko ZDA nadaljujejo s pritiski na venezuelsko vojaško vodstvo.

Nizozemski mediji poročajo, da je nekdanji glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča izjavil, da ameriški vdor v Venezuelo in aretacija predsednika Nicolása Madura ter njegove žene predstavljata agresijo in nista zakonita.

Donald Trump je zatrdil, da imajo ZDA nadzor nad Venezuelo in da bodo usmerjale dogajanje v državi, dokler ne bodo izvedene volitve ob pravem času. Zahteval je tudi "popoln dostop" do Venezuele in pritiska na Delcy Rodríguez. Hkrati so se pojavile kritike, ki ga označujejo za "duševno motenega narcisa" zaradi poročil o dogajanju v Venezueli, analitiki pa izpostavljajo protislovja v ciljih ameriškega posredovanja.

Po aretaciji Nicolasa Madura je Donald Trump zagrozil še drugim državam, medtem ko se ukvarja z Venezuelo. Ponudil je sodelovanje z Delcy Rodríguez, Madurovo desno roko. Potekala je anketa o tem, ali je dobro, da bo Trump vodil Venezuelo. Opozoril je tudi nekatere latinskoameriške voditelje. Pojavljajo se ugibanja, kam bi se Trump lahko naslednjič usmeril, omenjajo se Kolumbija, Kuba, Mehika, Grenlandija ali Iran.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zavrnil grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem vojaškem posredovanju. Trump je poleg Kolumbije opozoril še Grenlandijo, Kubo in Iran po napadu na Venezuelo.

Nicolása Madura so po aretaciji prepeljali v zapor v Brooklynu, kjer se bo soočil s sodnim postopkom pred zveznim sodiščem v ZDA. Objavljene so bile nove fotografije, ki prikazujejo Madura v lisicah in zaporniški obleki. Poveljstvo nad Venezuelo je prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Donald Trump je zagrozil Delcy Rodríguez, da bo končala slabše kot Maduro.

V več svetovnih prestolnicah in ameriških mestih so izbruhnili množični protesti proti vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je končala z ugrabitvijo predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Adele Flores. Na stotine ljudi se je zbralo v New Yorku, Washingtonu, Los Angelesu, Hamburgu in Dublinu, kjer so obsodili ameriško posredovanje in zahtevali izpustitev venezuelskega voditelja, ki so ga ameriške sile prepeljale na svoje ozemlje, da bi mu sodili. Protestniki so pod geslom "Roke stran od Venezuele!" opozarjali na nezakonitost nasilne menjave režima in kršenje suverenosti južnoameriške države. Medtem ko so nekateri nasprotniki Madura ulično dogajanje proslavljali, so se zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, odzvale z ostro kritiko ameriškega ravnanja. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti med administracijo Donalda Trumpa in Madurovo vlado, ki so vključevale grožnje z invazijo in gospodarske blokade. V Hamburgu se je po podatkih policije zbralo okoli 500 ljudi, v Dublinu pa so se demonstranti zbrali na mostu Ha'penny, kjer so izrazili zgroženost nad dejanji Washingtona. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede legitimnosti ameriške operacije, saj številni voditelji svarijo pred dolgoročnimi posledicami takšne vojaške intervencije na stabilnost celotne regije.

Cene nafte na svetovnih trgih pretekli teden niso beležile večjih nihanj, kljub vojaškim akcijam Združenih držav Amerike v Venezueli. Cena za sod severnomorske nafte brent se je na londonski borzi zvišala za 0,2 odstotka in dosegla 60,75 dolarja, medtem ko so ameriški trgi prav tako ostali razmeroma mirni. Investitorji so kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram ocenili, da trenutni dogodki ne bodo povzročili takojšnjih motenj v oskrbi. Analitiki opozarjajo, da trgi niso reagirali s pričakovano volatilnostjo, saj ni bilo novih ključnih informacij, ki bi nakazovale na dolgotrajno prekinitev črpanja v regiji. Čeprav so ameriški ukrepi v Venezueli sprva povzročili negotovost, se je ta v dneh po napadu umirila. Trgovci z energenti zdaj pozorno spremljajo nadaljnje poteze Washingtona in odziv venezuelskih oblasti na blokado ter vojaško posredovanje.

Po aretaciji Nicolasa Madura so se pojavile skrbi glede hitrosti povečanja proizvodnje venezuelske nafte in prihodnosti dobave nafte Kitajski. Analitiki ocenjujejo, da bo oživitev naftne industrije dolgotrajna in tvegana ter da bo zahtevala več kot 100 milijard dolarjev naložb. Prihodnost naftnih pravic, ki so jih imele tuje družbe iz Kitajske in Rusije, ostaja negotova.

Po aretaciji Nicolása Madura in prevzemu oblasti je začasna predsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, pozvala ZDA k dialogu in poudarila, da si Venezuela želi miru, ne vojne. V Mehiki so obsodili padec Madura, Claudia Sheinbaum pa je izrazila nestrinjanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji sil Združenih držav Amerike v okolici Caracasa, v kateri je bil zajet venezuelski voditelj Nicolás Maduro, napovedal vzpostavitev ameriškega nadzora nad venezuelskim naftnim sektorjem. Trump je poudaril, da bodo ZDA upravljale z državo in njenimi naravnimi viri, kar bo po njegovih besedah tlakovalo pot za obsežne investicije ameriških korporacij v višini več deset milijard dolarjev. Ob tem je dodal, da bodo volitve v Venezueli izvedene šele takrat, ko bo po oceni Washingtona nastopil primeren trenutek. Venezuelska stran je ameriške ukrepe in napovedi ostro obsodila ter jih označila za poskus kraje strateških virov, predvsem nafte in rudnin. Kljub trditvam Bele hiše, da so operacije nujne za stabilizacijo države in boj proti narkoterorizmu, kritiki opozarjajo na imperialistične motive in neposredno kršitev suverenosti južnoameriške države. Napetosti v regiji ostajajo na najvišji ravni, saj se ZDA pripravljajo na celovito obnovo energetske infrastrukture pod lastnim vodstvom.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javni izjavi poudaril, da je Kuba tik pred propadom, njeno gospodarstvo pa v popolnih razvalinah. Po njegovih besedah se otoška država sooča z neizbežno krizo predvsem zaradi prekinitve dobave venezuelske nafte, ki je bila dolga leta ključni steber kubanske energetske in gospodarske stabilnosti. Trump je ocenil, da zaradi trenutnih razmer na Kubi ne bo potrebna vojaška operacija, podobna tisti, ki so jo Združene države Amerike nedavno izvedle v Venezueli. Izjave prihajajo v času zaostrenih regionalnih napetosti, ko Washington stopnjuje pritisk na socialistične vlade v Latinski Ameriki. Trump je izpostavil, da je brez zunanje podpore venezuelskega režima, ki se je sam zlomil pod ameriškim vojaškim posredovanjem, usoda kubanske vlade zapečatena. Analitiki opozarjajo, da takšna retorika nakazuje nadaljevanje agresivne zunanje politike ZDA v karibski regiji, kjer skuša Washington uveljaviti svojo sfero vpliva in odstraniti preostale ideološke nasprotnike.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so obtožili v New Yorku po tem, ko so ZDA potrdile njuno zajetje v Venezueli. Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da je bil Maduro prijet. Yvette Cooper naj bi poslance obvestila o ameriški operaciji v Venezueli. Nicolása Madura so zaprli v newyorški Metropolitanski priporni center (MDC) v Brooklynu, ki je bil deležen kritik zaradi težkih razmer.

Podpredsednik komisije I indonezijskega parlamenta (DPR RI), Sukamta, je aretacijo Nicolása Madura s strani ameriške vojske označil za grožnjo mednarodni suverenosti in ne zgolj bilateralni spor. Delcy Rodriguez, znana po svoji antiimperialistični retoriki in vzdevku "tigrica", je ZDA ponudila sodelovanje. Začeli so se pogovori med Venezuelo in ZDA.

Venezelski obrambni minister Vladimir Padrino López je ostro obsodil ameriško vojaško operacijo, ki je privedla do aretacije predsednika Nicolása Madura in njegove žene ter razglasil najvišjo stopnjo vojaške pripravljenosti. Maduro in njegova žena Cilia Flores naj bi se pojavila na sodišču v New Yorku. V Caracasu so potekali protesti proti ameriški agresiji in aretaciji predsednika Madura. Kitajska je pozvala k takojšnji izpustitvi Madura.