Ameriški predsednik Donald Trump se po izvedbi vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške posebne enote prijele predsednika Nicolása Madura, spopada z naraščajočimi kritikami znotraj lastnega gibanja MAGA. Privrženci predsedniku očitajo, da preveč pozornosti namenja zunanjepolitičnim vprašanjem, vključno s posredovanjem v Latinski Ameriki in iskanjem mirovnih rešitev v Ukrajini, namesto da bi se prednostno posvetil reševanju domačih gospodarskih težav v Združenih državah Amerike.
V Venezueli medtem vladata negotovost in strah pred destabilizacijo države. Trump je nakazal, da bodo Združene države Amerike začasno neposredno upravljale državo, pri čemer je izrazil skepso do sposobnosti venezuelske opozicije za prevzem oblasti. Namesto tega je napovedal možnost sodelovanja s civilnim delom Madurove nekdanje klike, kar je povzročilo dodatno zmedo glede prihodnje politične ureditve države po koncu Madurove vladavine.
Kontekst in ozadje
3. jan. 2026
Zajetje Nicolása Madura v Caracasu
Ameriške elitne enote Delta Force so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Donald Trump je po operaciji napovedal začasno ameriško upravo nad Venezuelo in izključil opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado kot morebitno naslednico.
ZDA so uvedle popoln embargo proti Venezueli in začele z bombardiranjem ter zasegom naftnih tankerjev. Trump je s tem želel gospodarsko zadušiti režim, hkrati pa je za novega poveljnika sil za Latinsko Ameriko imenoval generala Francisa L. Donovana.
Bela hiša je preko tiskovne predstavnice javno podprla pozive k zamenjavi režima, medtem ko so ameriški uradniki napovedovali padec Madura do božiča. Kljub predhodnim poročilom o prisrčnem telefonskem pogovoru med Trumpom in Madurom so ZDA uvedle nove sankcije.
Donald Trump je pooblastil agencijo CIA za izvajanje tajnih operacij v Venezueli, usmerjenih proti narkokartelom in nezakonitim migracijam. Maduro je v odzivu opozoril, da bi vojaški napad pomenil Trumpov politični konec, in pozval državljane k mirnosti.
Predsednik Trump je v intervjuju izjavil, da so Madurovi dnevi šteti, čeprav je takrat še javno izključeval možnost neposrednega vojaškega posredovanja. V ozadju so se kljub tem izjavam že stopnjevale vojaške priprave v Karibih.
Po prvih informacijah o odobritvi tajnih operacij CIE je Caracas mobiliziral vojsko in aktiviral obrambni ščit. Trump je takrat prvič potrdil, da razmišlja o kopenskih operacijah kot sredstvu pritiska.
Trump je napovedal oster boj proti pošiljanju drog in kriminalnih tolp iz Venezuele v ZDA. Že v tej zgodnji fazi ni izključil možnosti vojaške akcije, kar je postavilo temelje za kasnejše stopnjevanje konflikta.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli in ameriška vojaška intervencija imata posreden, a pomemben vpliv na Slovenijo prek globalnih energetskih trgov in zunanjepolitične usklajenosti v okviru zveze NATO in EU. Kot članica mednarodne skupnosti Slovenija spremlja spoštovanje mednarodnega prava, hkrati pa morebitna destabilizacija naftnega trga vpliva na slovensko gospodarstvo.
Strateška usmeritev ZDA, ki so ključna slovenska zaveznica, vpliva na razpoložljive vire za varnostno arhitekturo v Evropi, zlasti v luči Trumpovega osredotočanja na Latinsko Ameriko namesto na vprašanja, ki so bližje slovenskim mejam.
Podpora vojaški napotitvi ZDA v Karibe s strani držav Latinske Amerike za povečanje pritiska na venezuelskega predsednika Nicolása Madura se je povečala. Države zagotavljajo logistično in diplomatsko podporo.
Po zajetju Nicolasa Madura so ZDA napovedale, da bodo začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. Donald Trump je omenil morebitne intervencije v Mehiki, Kolumbiji in na Kubi. Evropski poslanec Bernard Guetta je dejal, da je Trump s tem pokopal temelje mednarodne ureditve, Fabien Roussel pa je dejal, da gre za aneksijo ZDA.
Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil dvom o sposobnosti venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado za vodenje države, rekoč, da nima podpore. Poleg tega je Trump dejal, da bi se moral kolumbijski predsednik Gustavo Petro "paziti", po zajetju Nicolása Madura.
Po prijetju Nicolása Madura so se pojavili mednarodni odzivi, pri čemer so štiri afriške države uradno obsodile dejanje ZDA. Medtem se porajajo pravna vprašanja o legitimnosti prijetja, ki ga nekateri vidijo kot dejanje vojne. Elon Musk je podprl Marca Rubia kot prihodnjega predsednika Venezuele. Državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da ZDA ne nameravajo upravljati Venezuele, temveč jo prisiliti.
Donald Trump je po zajetju Nicolása Madura izjavil, da so ZDA "prevzele nadzor" nad Venezuelo. Zagrozil je začasni predsednici Delcy Rodríguez z visokimi posledicami v primeru neupoštevanja zahtev. Trump je nakazal tudi na možnost drugega vojaškega napada na Venezuelo, če vlada ne bo sodelovala. Poleg tega je zagrozil Kolumbiji z vojaško operacijo, češ da jo vodi "bolan človek".
Nicolása Maduro so po aretaciji prepeljali v New York. Pred tem naj bi zavrnil ponudbo ZDA za izgnanstvo v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je operacija ameriških sil v Venezueli zahtevala najmanj 40 žrtev, med njimi naj bi bili civilisti in vojaki. Strokovnjaki opozarjajo, da je napad kršitev mednarodnega prava.
Dogajanje v Venezueli in ameriška vojaška intervencija imata posreden, a pomemben vpliv na Slovenijo prek globalnih energetskih trgov in zunanjepolitične usklajenosti v okviru zveze NATO in EU. Kot članica mednarodne skupnosti Slovenija spremlja spoštovanje mednarodnega prava, hkrati pa morebitna destabilizacija naftnega trga vpliva na slovensko gospodarstvo.
Strateška usmeritev ZDA, ki so ključna slovenska zaveznica, vpliva na razpoložljive vire za varnostno arhitekturo v Evropi, zlasti v luči Trumpovega osredotočanja na Latinsko Ameriko namesto na vprašanja, ki so bližje slovenskim mejam.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
/2026/01/03/roussel-ok-69597018a664a838075012.jpg)
:format(jpeg):fill(f8f8f8,true)/s3/static.nrc.nl/podcasts/wp-content/blogs.dir/131/files/2020/11/nrcpodcastfeatured-image1280x768v01vandaag.png)
