Marco Rubio napovedal pritisk na Venezuelo z naftno blokado brez neposrednega upravljanja države

Ameriške elitne vojaške enote so v bliskoviti nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za izjemen uspeh, se je odvila v soboto, 3. januarja 2026, ko so ameriške sile vdrle v predsedniško rezidenco in Madura prepeljale v New York. Tam se bo Maduro soočil z obtožbami narko-terorizma in sodelovanja v mednarodni trgovini z drogami, kar Washington izpostavlja kot glavni razlog za vojaško posredovanje. Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno neposredno upravljale z Venezuelo in njenimi bogatimi naftnimi rezervami, dokler se razmere ne stabilizirajo. Medtem ko v delih Venezuele in med izseljenci v ZDA, predvsem v Floridi, vlada slavje, je dogodek sprožil val mednarodnih obsodb in notranjepolitičnih sporov v ZDA. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je bila s strani vrhovnega sodišča v Caracasu imenovana za začasno predsednico države in je kljub ugrabitvi Madura izrazila pripravljenost na sodelovanje z Washingtonom. Po drugi strani so države, kot so Iran, Mehika in Brazilija, operacijo označile za grobo kršitev mednarodnega prava in nacionalne suverenosti. V ameriškem kongresu so progresivni demokrati že zahtevali nujno glasovanje o omejitvi vojnih pooblastil predsednika, saj operacija ni bila predhodno odobrena. Razmere v Caracasu ostajajo napete, saj je mesto po poročanju tiskovnih agencij v stanju šoka. Čeprav so nekatere vojaške enote ostale zveste Maduruju, so ameriške zračne sile hitro vzpostavile prevlado nad venezuelskim zračnim prostorom. Generalni sekretar Združenih narodov je za ponedeljek že sklical nujno sejo Varnostnega sveta, na kateri bodo obravnavali posledice te precedenčne vojaške intervencije na regionalno in svetovno varnost.

Nicolása Madura so ameriške sile po aretaciji premestile v zapor v Brooklynu, kjer naj bi se že v ponedeljek pojavil pred sodnikom v New Yorku. Demokratski voditelji so ostro kritizirali Trumpovo vojaško operacijo v Venezueli in jo označili za nezakonito, saj ni imela odobritve kongresa. V Madridu so potekali protesti proti 'imperialistični agresiji' ZDA v Venezueli. Obenem se razkriva ozadje Madura, ki se je povzpel od voznika avtobusa do predsednika, medtem ko se je Venezuela soočala z gospodarskim propadom.

Združene države Amerike so izvedle obsežno in drzno vojaško operacijo, v kateri so elitne enote Delta Force v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po nočnem napadu na predsedniško rezidenco v vojaški bazi so ju prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narko-terorizma. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za briljanten uspeh in napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, vključno z njenimi ogromnimi naftnimi rezervami, dokler ne bo vzpostavljena stabilnost. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive. Iran in Kitajska sta dejanje obsodila kot ilegalno ugrabitev in kršitev mednarodnega prava, medtem ko so se v Latinski Ameriki mnenja razdelila. Medtem ko so nekateri zavezniki ZDA operacijo pozdravili, so države, kot so Brazilija, Mehika in Kolumbija, izrazile zaskrbljenost zaradi nevarnega precedensa za regionalno varnost. V sami Venezueli ostaja stanje napeto; ustavno sodišče je za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je kljub Madurovemu zajetju nakazala pripravljenost na sodelovanje s Trumpovo administracijo. Znotraj ZDA so demokrati operacijo kritizirali kot nezakonito vojno brez odobritve kongresa in jo označili za odvračanje pozornosti od notranjepolitičnih težav. Kljub praznovanju venezuelskih izseljencev v Floridi strokovnjaki opozarjajo na tveganja dolgotrajne okupacije in morebitnega humanitarnega kolapsa v državi, ki se že leta spopada s hiperinflacijo in pomanjkanjem osnovnih dobrin.