Združene države Amerike ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura

Ameriške specialne sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju časnika New York Times, ki navaja visoke venezuelske predstavnike, je med operacijo življenje izgubilo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Ameriško ministrstvo za pravosodje je istočasno razkrilo obtožnico proti Maduru in njegovim družinskim članom, ki jih bremeni narkoterorizma in nezakonitega posedovanja orožja. Zajetje Madura je v Venezueli sprožilo val negotovosti in strahu, medtem ko so se na ulicah zbrali ljudje v pričakovanju nadaljnjega razvoja dogodkov. Podpredsednica Venezuele je ostro obsodila ameriško bombardiranje in zahtevala takojšnjo izpustitev predsednika. Dogodek je močno odmeval tudi v tujini; medtem ko so nekatere latinskoameriške države izrazile olajšanje, je Kitajska izrazila šok nad ameriškim posredovanjem. Maduro je trenutno v priporu v Združenih državah Amerike, kar spominja na ameriško odstavitev panamskega voditelja Manuela Noriege pred desetletji.

Posebne enote ameriške mornariške pehote so v nočni operaciji vstopile v venezuelsko prestolnico Caracas in zajele predsednika Nicolása Madura. Po navedbah dostopnih poročil in videoposnetkov so ameriške sile izvedle bliskovito vojaško akcijo, ki predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških napadov na venezuelsko ozemlje. Podpredsednica Venezuele je medtem zahtevala konkretne dokaze o trenutnem statusu in lokaciji zajetega predsednika, medtem ko se v državi stopnjuje negotovost. Operacija sledi seriji stopnjevanih ukrepov administracije Donalda Trumpa, ki je Venezuelo že pred tem obtožila vodenja narkokartela in sodelovanja s terorističnimi organizacijami. Zasedba Caracasa in zajetje državnega voditelja pomenita neposreden poseg v suverenost južnoameriške države, kar bo po mnenju analitikov sprožilo obsežne mednarodnopravne in geopolitične posledice. Razmere v državi ostajajo kritične, saj so oblasti pozvale k mednarodnemu ukrepanju zoper ameriško vojaško posredovanje.

Združene države Amerike so sprožile obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v okviru katere so ameriške specialne sile vstopile v Caracas in zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki je vključevala tudi zračne napade na ključne vojaške cilje, kot je kompleks Fuerte Tiuna, je povzročila mešane odzive v mednarodni skupnosti. Medtem ko so nekateri venezuelski državljani in latinskoameriški voditelji aretacijo diktatorja pozdravili, so druge države, vključno s Pakistanom in Italijo, izrazile zaskrbljenost nad razvojem dogodkov in pozvale k previdnosti. Vojaško posredovanje močno vpliva na prihodnost energentov, saj analitiki ocenjujejo, da se velika naftna podjetja zaradi tvegane zgodovine in politične nestabilnosti verjetno ne bodo hitro vrnila na venezuelski trg. Ameriška administracija je svoje ukrepe utemeljila kot nujne za preprečevanje nezakonitih dejavnosti režima, ki je bil predhodno že podvržen številnim sankcijam zaradi povezav s kriminalnimi združbami. Situacija ostaja napeta, saj operacija predstavlja drastično zaostritev dolgoletnih sporov med Washingtonom in Caracasom.