Posebne enote ameriške mornariške pehote so v nočni operaciji vstopile v venezuelsko prestolnico Caracas in zajele predsednika Nicolása Madura. Po navedbah dostopnih poročil in videoposnetkov so ameriške sile izvedle bliskovito vojaško akcijo, ki predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških napadov na venezuelsko ozemlje. Podpredsednica Venezuele je medtem zahtevala konkretne dokaze o trenutnem statusu in lokaciji zajetega predsednika, medtem ko se v državi stopnjuje negotovost.
Kronologija dogodkov
30. dec. 2025 :Stopnjevanje vojaških napadov in pozivi k sankcijam.Predsednik Donald Trump je potrdil prve neposredne ameriške napade na kopensko infrastrukturo v Venezueli, ki so se odvili okoli božiča. Maduro je takrat zahteval mednarodno preiskavo in aktivacijo večstranskih mehanizmov za zaščito države.
2. dec. 2025 :Ruski umik in opozorila o vojni napovedi.Rusija je zaradi naraščajočega pritiska ZDA začela umikati svoje državljane iz Caracasa, medtem ko je Maduro poudarjal, da moč države temelji na oboroženem ljudstvu. Ameriški senatorji so takrat opozarjali, da so napadi na domnevne tihotapske ladje uvod v pravo vojno.
19. okt. 2025 :Opredelitev bansk kot terorističnih organizacij.Administracija ZDA je venezuelsko bando Tren de Aragua in druge skupine označila za tuje teroristične organizacije. To je Pentagonu omogočilo pripravo vojaških načrtov, ki so po mnenju analitikov spominjali na scenarije pred posredovanjem v Iraku.
26. jul. 2025 :Obtožbe o vodenju narkokartela.Združene države Amerike so uradno obtožile Nicolása Madura vodenja narkokartela 'Cártel de los Soles'. S tem ko so organizacijo razglasile za teroristično, so postavile pravne temelje za agresivnejše ukrepanje proti venezuelskemu vrhu.
Operacija sledi seriji stopnjevanih ukrepov administracije Donalda Trumpa, ki je Venezuelo že pred tem obtožila vodenja narkokartela in sodelovanja s terorističnimi organizacijami. Zasedba Caracasa in zajetje državnega voditelja pomenita neposreden poseg v suverenost južnoameriške države, kar bo po mnenju analitikov sprožilo obsežne mednarodnopravne in geopolitične posledice. Razmere v državi ostajajo kritične, saj so oblasti pozvale k mednarodnemu ukrepanju zoper ameriško vojaško posredovanje.
Izjave
"Moč Venezuele temelji na ljudstvu, njihovih puškah in odločenosti, da gradijo domovino."
Nicolás Maduro
"Venezuelska podpredsednica pritiska za konkretne dokaze o Madurovem statusu."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli je za Slovenijo pomembno predvsem z vidika stabilnosti svetovnih energetskih trgov in spoštovanja mednarodnega prava. Kot članica Evropske unije in zveze NATO bo Slovenija morala zavzeti stališče do ameriškega vojaškega posredovanja v suvereni državi.
Neposreden vpliv na slovensko gospodarstvo je omejen, vendar pa bi lahko destabilizacija regije vplivala na cene nafte, kar posredno vpliva na slovenske potrošnike in energetsko politiko države.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na pogovore z Združenimi državami Amerike o preprečevanju trgovine z drogami, sprejemu ameriških investicij v venezuelski naftni sektor in sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Maduro je že v preteklosti izrazil željo po dialogu z Donaldom Trumpom, kljub zaostrenim pritiskom ZDA na Venezuelo.
Ameriške posebne enote so v bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Bela hiša pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa vztraja, da ne gre za vojno dejanje ali napad na suvereno državo, temveč za operacijo »zakona in reda« z namenom izvršitve sodnega naloga zaradi obtožb o trgovini z drogami. Donald Trump se je s to pravno konstrukcijo izognil potrebi po predhodnem obveščanju kongresa v skladu z resolucijo o vojnih pooblastilih iz leta 1973, hkrati pa poskušal zmanjšati politično tveganje pred domačim volilnim telesom.
Operacija je sprožila ostre odzive ključnih zaveznikov venezuelskega režima. Rusija, Kitajska in Iran so obsodili ameriško posredovanje; Kremelj je dejanje označil za »oboroženo agresijo« in opozoril na nepredvidljive posledice za mednarodno ravnovesje. Kljub trditvam o zakonitosti operacije, ki naj bi temeljila na 2. členu ameriške ustave o zaščiti ameriškega osebja pred neposrednimi grožnjami, so se v mednarodni javnosti pojavili posnetki Madura tik pred zajetjem, ko je še odgovarjal na vprašanja novinarjev, kar nakazuje na presenetljivost in hitrost ameriškega posega.
Ameriška vojska je v tvegani operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cílio Flores. Napad, ki se je zgodil 3. januarja 2026 v zgodnjih jutranjih urah, vključuje bombardiranje prestolnice in aretacijo ključnih osebnosti režima. Ameriški predsednik Donald Trump je v uradni izjavi iz Mar-a-Laga potrdil, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in pravična tranzicija oblasti. Trump je poudaril, da si prizadeva za mir in pravičnost za venezuelsko ljudstvo, ter dodal, da ne bo dopustil, da bi nadzor nad državo prevzeli drugi akterji brez upoštevanja interesov državljanov.
Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive, zlasti v Latinski Ameriki. Brazilska Delavska stranka (PT) je dejanje označila za ugrabitev in najhujšo mednarodno agresijo v Južni Ameriki v 21. stoletju. Čeprav stranka v izjavi ni neposredno podprla Madura, je opozorila na hude grožnje regionalni stabilnosti, ki so posledica ameriških enostranskih vojaških akcij. Italijanski poslanec Fabio Porta je prav tako obsodil vojaško posredovanje kot nevarno, čeprav je priznal problematičnost Madurovega režima, ter izrazil skrb za usodo tujih državljanov v državi. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj gre za neposredno odstranitev tujega voditelja s strani ameriških oboroženih sil.
Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil prvo fotografijo nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura po njegovem zajetju. Madura so ameriške sile pridržale med operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, trenutno pa je na poti v Združene države Amerike. Objavljena slika prikazuje Madura v priporu, kar potrjuje navedbe o njegovi aretaciji, ki so sledile daljšemu obdobju stopnjevanja napetosti med državama. Trumpova administracija je Madurov režim že dlje časa označevala za diktaturo in proti njemu stopnjevala gospodarski ter politični pritisk. Operacija zajetja tujega voditelja v njegovi lastni prestolnici predstavlja dogodek brez primere v sodobni diplomaciji in bo verjetno povzročila globoke geopolitične premike v Latinski Ameriki. Venezuelske oblasti se na dogodek še niso odzvale z uradnim sporočilom o prihodnjem vodenju države, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje podrobnosti o pravni podlagi za izvedeno akcijo.
Združene države Amerike so v soboto zgodaj zjutraj izvedle bliskovito vojaško operacijo v prestolnici Venezuele, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije in napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje države ter nadzor nad njenimi obsežnimi naftnimi rezervami. Po navedbah Washingtona so Madura že prepeljali na ameriško ozemlje, kjer ga v New Yorku čakajo obtožbe zaradi narko-terorizma in sodelovanja v mednarodni trgovini z drogami.
Napad, ki so ga spremljali letalski udari na ključne vojaške cilje, je v Caracasu sprožil kaos, medtem ko so se v Miamiju in drugih delih ZDA začela praznovanja venezuelske diaspore. Kljub uspehu operacije pa se v ameriškem kongresu in mednarodni skupnosti krepijo kritike zaradi domnevne nezakonitosti posega brez predhodne odobritve zakonodajalcev ali mednarodnih organizacij. Strokovnjaki opozarjajo na nevarnost destabilizacije regije in morebitnih povračilnih ukrepov, medtem ko venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez zahteva izpustitev Madura in trdi, da ostaja legitimni voditelj države. Ameriška administracija operacijo primerja z invazijo na Panamo leta 1990, s katero so odstavili Manuela Noriego.
Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah sobote, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Elitne enote Delta Force so izvedle bliskovit napad na njuno rezidenco v vojaški bazi v Caracasu, nato pa ju z vojaškim letalom prepeljale v New York. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh in napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje države ter nadzor nad njenimi obsežnimi naftnimi zalogami.
Operacija, ki je vključevala letalske napade na več vojaških ciljev po vsej državi, je sprožila mešane odzive. Medtem ko so venezuelski izseljenci v Floridi in nekaterih delih Venezuele proslavljali padec avtoritarnega voditelja, so številni ameriški kongresniki in mednarodne organizacije obsodili napad kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Generalna tožilka ZDA Pam Bondi je potrdila, da se bosta Maduro in njegova soproga na ameriških tleh soočila z obtožbami zaradi narko-terorizma, v povezavi z obtožnico iz leta 2020. Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je medtem zahtevala njuno izpustitev in se razglasila za začasno predsednico države.
Dogajanje v Venezueli je za Slovenijo pomembno predvsem z vidika stabilnosti svetovnih energetskih trgov in spoštovanja mednarodnega prava. Kot članica Evropske unije in zveze NATO bo Slovenija morala zavzeti stališče do ameriškega vojaškega posredovanja v suvereni državi.
Neposreden vpliv na slovensko gospodarstvo je omejen, vendar pa bi lahko destabilizacija regije vplivala na cene nafte, kar posredno vpliva na slovenske potrošnike in energetsko politiko države.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.