ZDA so potrdile napad na vojaške cilje v Venezueli. Portugalska vlada situacijo spremlja iz minute v minuto. Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je obtožil ZDA za napad in pozval mednarodno skupnost k nujnemu odzivu. V Venezueli so bili slišani zvoki eksplozij, Maduro pa je dejal, da gre za zunanjo intervencijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so ZDA izvedle napade na Venezuelo in aretirale predsednika Nicolasa Madura, ki so ga odpeljali iz države. Marco Rubio je izjavil, da novih napadov ne načrtujejo in da bodo Maduru sodili v ZDA. Venezuela je obtožila ZDA, da so zadeli stanovanjska območja, napovedala razporeditev vseh oboroženih sil in zahteva dokaz, da je Maduro še živ.

Združene države Amerike so izvedle raketni napad na največji venezuelski vojaški kompleks Fort Tiuna, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Venezuelski zunanji minister je napad označil za dejanje ameriškega imperializma, hkrati pa zatrdil, da je bil poskus agresije neuspešen. Akcija predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale že v preteklih tednih zaradi obtožb o načrtovanju napadov na venezuelsko ozemlje. Na vojaško posredovanje so se hitro odzvale zaveznice Venezuele. Kuba je napad ostro obsodila kot teroristično dejanje in kršitev t. i. območja miru v Latinski Ameriki, medtem ko je Iran poudaril nujnost odgovornosti načrtovalcev in izvajalcev te agresije. Kuba je ob tem pozvala mednarodno skupnost k takojšnjemu ukrepanju za zaustavitev nadaljnjih sovražnosti. Dogodek pomeni uresničitev preteklih opozoril venezuelskega vrha o morebitnem novem oboroženem konfliktu v regiji.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je poslal uradno čestitko kubanskemu predsedniku Miguelu Díaz-Canelu in prebivalcem Kube ob obletnici kubanske revolucije. V svojem sporočilu je Pezeškian izrazil spoštovanje do kubanskega naroda, ki ga je označil za herojskega in revolucionarnega. Iranski voditelj je v pismu poudaril pomen nadaljnjega sodelovanja med državama. Predsednik Pezeškian je v sporočilu izrazil upanje na poglobitev in krepitev odnosov med Iranom in Kubo. Poudaril je, da sta obe državi povezani z revolucionarno zgodovino in skupnimi interesi. Uradni Teheran s tem dejanjem potrjuje svojo zunanjo politiko ohranjanja tesnih vezi z latinskoameriškimi državami, ki nasprotujejo zahodnemu vplivu, ter si prizadeva za širitev diplomatskega in gospodarskega sodelovanja z dveh velikih revolucionarnih narodov.

Kubanska vlada je ostro obsodila najnovejše enostranske prisilne ukrepe Združenih držav Amerike, uperjene proti Iranu in Venezueli. Potem ko je Washington v torek napovedal nove sankcije, ki vključujejo najmanj deset posameznikov in podjetij iz obeh držav, je kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez Parrilla izrazil kategorično zavračanje teh dejanj. Po njegovih besedah ti ukrepi kršijo mednarodno pravo in dodatno zaostrujejo mednarodne napetosti. Novi val sankcij, ki jih izvaja Urad za nadzor tujih sredstev (OFAC), je del širšega pritiska ZDA na države, ki ne sledijo njihovi zunanji politiki. Havana poudarja, da gre za nezakonita dejanja, ki neposredno vplivajo na suverenost držav. Ta odziv Kube sledi dolgotrajnemu obdobju regionalne napetosti, v katerem so Havana, Teheran in Caracas okrepili diplomatsko sodelovanje kot odgovor na pritiske Washingtona, kar se je odrazilo tudi v preteklih obtožbah o ameriških načrtih za strmoglavljenje venezuelske vlade.

Številni svetovni voditelji so obsodili poskus ukrajinskih dronov na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Predsednik Uzbekistana Šavkat Mirzijajev je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ostro obsodil napad ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco in dejal, da ogroža prizadevanja za dolgoročni mir. Kuba meni, da je cilj napada zaostritev konflikta v Ukrajini. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada. Kirgizija in Turkmenistan sta prav tako izrazila zaskrbljenost zaradi napada, ki po njunem mnenju ovira mirovni proces v Ukrajini. Donald Trump naj bi bil zaradi napada 'zelo jezen'. NATO bo preučil okoliščine napada. Evropski politiki so opravili telefonski pogovor po napadu in izjavah o morebitni spremembi stališča Moskve glede pogajanj.

Kubanska vlada je v ponedeljek uradno obtožila Združene države Amerike, da s pomorsko blokado tako imenovane »flote duhov« venezuelskih naftnih tankerjev v Karibskem morju zasledujejo cilj zamenjave političnih režimov v Havani in Caracasu. Kubanski zunajminister Bruno Rodríguez je preko družbenih omrežij sporočil, da je strateški cilj Washingtona uničenje obeh vlad, kar ZDA izvajajo z oviranjem ključne oskrbe z energenti. Napetosti so se stopnjevale po nedavnem zasegu venezuelskega tankerja, ki je bil po navedbah kubanskih oblasti namenjen na otok. Državi že od leta 2000 vzdržujeta tesno zavezništvo, po katerem Venezuela v zameno za kubanske strokovne storitve, predvsem na področju zdravstva, plačuje s surovo nafto. Blokada te flote po mnenju Havane predstavlja neposreden napad na njeno energetsko varnost in suverenost, hkrati pa poglablja gospodarsko krizo v obeh latinskoameriških državah.

Kuba je zavrnila namero Združenih držav Amerike o obsežni prodaji orožja Tajvanu, kar ocenjuje kot neposredno grožnjo suverenosti Kitajske ter miru in stabilnosti v regiji. Kubanski minister za zunanje zadeve Bruno Rodríguez je ponovil podporo načelu "ene same Kitajske", pri čemer priznava Tajvan kot neločljiv del kitajskega ozemlja.

Alyssa Bolaños, 34-letna Američanka, se je odločila živeti v Kolumbiji. Rodila se je v Tuniziji materi Kubanki in očetu Tunizijcu, odraščala pa je v New Yorku.

Kitajska vojska je simulirala vojaški scenarij na Karibih, kar sovpada s povečano ameriško prisotnostjo in diplomatskim pritiskom pod vodstvom predsednika Trumpa proti Venezueli in Kubi. Simulacije, ki jih je predvajala kitajska državna televizija, so prikazovale manevre letal in vojnih ladij blizu Kube in Mehike. Ta poteza je bila interpretirana kot posredno sporočilo nezadovoljstva Pekinga zaradi ameriških politik, ki motijo pretok nafte iz Venezuele v Azijo.

Po mnenju Nicka Giambruna se v zahodni hemisferi odvija nova geopolitična bitka, kjer imajo Kitajska in Rusija pomemben vpliv preko držav, kot so Kuba, Venezuela in Nikaragva, ki so geopolitični nasprotniki ZDA. To območje postaja vse bolj pomembna globalna žariščna točka.

Zaradi zaostrenih sankcij Združenih držav Amerike proti venezuelski naftni industriji se je Kuba znašla v težkem gospodarskem in energetskem položaju, kar kaže na prvo večjo posledico ameriškega pritiska na Venezuelo.

Številne ameriške skrajno leve organizacije kažejo zaskrbljujoče obnašanje, ki spominja na revolucionarna gibanja. Po mnenju nekaterih naj bi kubanska obveščevalna služba desetletja vplivala na radikalno levico v Ameriki, kar je omogočilo operacije vpliva s cilji uničenja naroda. Ta vzorec naj bi se začel z aktivizmom študentov, stopnjeval v nemire, nadaljeval s tujim ideološkim usposabljanjem in končal z institucionalno zasedbo prek neprofitnih organizacij.

V vietnamskem veleposlaništvu na Kubi je 23. decembra potekalo srečanje nekdanjih kubanskih uradnikov in strokovnjakov, ki so delali v Vietnamu in ohranjajo tesne vezi z njim. Dogodek je bil del obeleževanja 65. obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med Vietnamom in Kubo. Kuba bo vietnamskim študentom podelila polne štipendije za študij medicine. Odprta je bila tudi fotografska razstava, ki zaznamuje diplomatske odnose med državama. Izmenjali so si teoretična stališča o vodstvu partije pri makroekonomski stabilnosti.

Milijoni Kubancev so božič in božični večer preživeli brez elektrike, saj so obsežni izpadi električne energije prizadeli celotno državo. Napovedi državnega podjetja Unión Eléctrica (UNE) o nadaljnjih izpadih so povzročile veliko nezadovoljstvo med prebivalstvom.

Predsednica Mehike, Claudia Sheinbaum, je potrdila, da Mehika Kubi dobavlja nafto v okviru bilateralnih sporazumov o energetskem in finančnem sodelovanju. Poudarila je, da gre za nadaljevanje zgodovinske podpore Kubi, ki jo izvajajo različne vlade v skladu z zakonodajo. Sheinbaumova ni razkrila podrobnosti o cenah ali količinah nafte, ki jih Petróleos Mexicanos (Pemex) dobavlja Kubi, vendar je zagotovila, da je vse zakonito in se izvaja že dlje časa.

Ameriška obalna straža je poskušala prestreči naftni tanker, povezan z Venezuelo, ki je plul pod panamsko zastavo in je bil osumljen prevoza iranske nafte. Sodišče v ZDA je izdalo nalog za zaseg tankerja Bella1, ki naj bi bil namenjen v Venezuelo, zaradi kršitve sankcij. Tanker Centuries, ki so ga ZDA zadržale ob obali Venezuele, je prevažal pošiljko venezuelske nafte, ki je pripadala kitajskemu trgovcu s surovinami. Tanker je ignoriral zahtevo po pregledu in nadaljeval pot, nakar se je začelo aktivno zasledovanje.

Poleg zasega tankerjev Bella 1 in Centuries, so ZDA zasegle še en tanker v bližini venezuelske obale. Venezuelski režim Nicolása Madura je to označil za mednarodno piratstvo. Medtem je Maduro prejel podporo s strani Irana, Kube in Kitajske. Maduro je napovedal napotitev vojaških, policijskih in civilnih sil na 284 lokacij "bojišč".

Kitajsko zunanje ministrstvo je obsodilo Združene države zaradi prestrezanja tankerja, ki je bil namenjen Kitajski ob obali Venezuele, in dejanje označilo za resno kršitev. Ameriške sile so začele zasledovati še en tanker v Karibskem morju, kar povečuje pritisk na Venezuelo. Maduro je opozoril, da bo blokada naftnih tankerjev prizadela svetovno gospodarstvo in povečala nestabilnost na trgu.

Kubanska bejzbolska zveza je izrazila ogorčenje in nespoštovanje zaradi izključitve Kube s Karibske serije 2026, ki bo potekala v Guadalajari v Mehiki, potem ko je bila prvotna organizacija dogodka odvzeta Venezueli. Zveza poudarja, da o tej pomembni odločitvi ni bila obveščena, kar ogroža že sprejete dogovore.

ZDA so zasledovale še en tanker v bližini Venezuele, ki naj bi bil del 'nezakonitega izogibanja sankcijam' s strani Venezuele. Po navedbah ameriških uradnikov naj bi plovilo plulo pod lažno zastavo. Dogajanje se odvija v času, ko administracija Donalda Trumpa očitno zaostruje ukrepe proti plovilom, povezanim z venezuelsko vlado.

ZDA so v Karibskem morju zasledovale še en, že tretji tanker, domnevno zaradi kršenja sankcij, kar je potrdil ameriški uradnik. Venezuela je obsodila ZDA zaradi 'kraje in ugrabitve' zaseženega tankerja ter 'prisilnega izginotja' njegove posadke. Po poročanju New York Timesa, zaseženi tanker ni bil pod sankcijami in je v lasti kitajskega podjetja.

Venezuela je ostro obsodila ameriški zaseg še enega tankerja z nafto ob svojih obalah in ga označila za dejanje piratstva ter del pritiska ZDA za zamenjavo režima v državi. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je potrdilo zaseg tankerja, ki je nedavno odplul iz Venezuele. To je že drugi takšen primer v tem mesecu.

ZDA so uvedle embargo proti Venezueli in grozijo z napadi na tankerje, ki bi zapuščali državo, s ciljem gospodarsko zadušiti državo in izzvati spremembo režima. Donald Trump ni izključil možnosti vojne z Venezuelo in napovedal nadaljnje ukrepe proti tankerjem. ZDA že od prihoda Huga Cháveza na oblast leta 1998 poskušajo strmoglaviti Bolivarsko revolucijo.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in dejal, da razkrivajo resnične namere ZDA glede Venezuele. Maduro je pozval k enotnosti Velike Kolumbije in obtožil Washington, da želi vsiliti marionetno vlado za izkoriščanje venezuelskih virov. Kitajska in Rusija sta podprli Venezuelo v Združenih narodih proti ukrepom Trumpove administracije.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je obsodil "pomorsko blokado" Združenih držav Amerike proti Venezueli in izrazil trdno podporo venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru. Kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez je dejal, da je ukrep Washingtona huda kršitev mednarodnega prava. Kubanske oblasti so ponovile svojo podporo Maduru in venezuelskemu ljudstvu.

Donald Trump je zahteval, da Venezuela vrne sredstva, ki jih je zasegla ameriškim naftnim podjetjem pred leti, in ponovno utemeljil svojo napoved blokade proti venezuelski nafti. Poudaril je, da je Venezuela odvzela naftne pravice ameriškim podjetjem in zahteva njihovo vrnitev. Kljub grožnji blokade pa Venezuela vztraja, da Trumpova napoved ni vplivala na njen izvoz surove nafte.

Ameriški predsednik Donald Trump je Venezuelo obtožil kraje ameriških sredstev, nafte in zemlje. Opozoril je tudi, da bo uvedena popolna in obsežna blokada vseh naftnih tankerjev pod sankcijami, ki plujejo v Venezuelo in iz nje, ter označil venezuelsko vlado za teroristično organizacijo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ukazal popolno blokado vseh tankerjev, ki so pod sankcijami in plujejo v Venezuelo ali iz nje. Ukrep je bil sprejet v času povečane napetosti med ZDA in Venezuelo, pri čemer je Trump venezuelsko vlado označil za teroristično organizacijo. Venezuela je blokado označila za 'groteskno grožnjo' in zatrdila, da si ZDA želijo prisvojiti venezuelsko bogastvo. Kuba je obsodila ameriško blokado in izrazila podporo predsedniku Maduru.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal popolno blokado vseh naftnih tankerjev, ki so pod sankcijami in plujejo v Venezuelo ali iz nje. Trump je venezuelske oblasti označil za tujo teroristično organizacijo, saj naj bi kradle ameriško premoženje. ZDA bodo po Trumpovih besedah okrepile vojaško aktivnost okoli Venezuele, dokler ta ne vrne vse nafte, zemlje in drugega premoženja.

Ameriški predsednik Donald Trump je odredil "popolno in celovito" blokado vseh sankcioniranih naftnih tankerjev, ki vplujejo v Venezuelo ali iz nje izplujejo. Ta poteza zaostruje pritisk na režim Nicolása Madura, ki ga ZDA obtožujejo financiranja terorizma in trgovine z drogami. Venezuela je blokado označila za "groteskno grožnjo" in kršitev mednarodnega prava.

Vlada Venezuele je Združene narode pozvala, naj obsodijo zaseg naftnega tankerja Skipper s strani Združenih držav Amerike blizu venezuelskih voda. Tanker je bil zasežen v skupni operaciji ameriškega obrambnega ministrstva in obalne straže. Venezuela je ZDA obtožila piratstva in kršitve mednarodnega prava.

Ankete so pokazale, da je podpora Donaldu Trumpu padla na najnižjo raven v njegovem mandatu, saj so tudi republikanci postali nezadovoljni z njegovim delom. Kljub temu Trump še naprej trdi, da so ZDA v zlati dobi gospodarske blaginje.

Med vzletom letala na moskovskem letališču Šeremetjevo je zagorel motor. O tem so poročali različni telegram kanali.

Donald Trump je napovedal popolno blokado venezuelskih naftnih tankerjev, ki vplujejo v državo ali iz nje izplujejo. To je storil preko družbenih medijev in okrepil pritisk na Venezuelo. Prav tako je Trump venezuelski režim označil za tujo teroristično organizacijo.

Administracija predsednika Trumpa povečuje pritisk na venezuelskega voditelja Nicolása Madura z dodatnimi sankcijami in pošiljanjem vojaške opreme v Karibe. Zasegli so tudi tanker z nafto, namenjen na Kubo. Združene države si prizadevajo za strmoglavljenje Madura.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je sprejel akreditivna pisma novoimenovanih ambasadorjev Libanona, Jusefa Žabra, in Kube, Pavla Orensie Dias Enandesa, v Beogradu.

Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je ugotovil, da je ključno slediti denarju. Če je ameriška vojaška prisotnost na Karibih oblika "diplomatske sile", usmerjene v spremembo režima v venezuelskem Caracasu proti avtokratskemu voditelju Nicolasu Maduru, potem je eden od načinov za pospešitev nestabilnosti režima materialno oslabiti Kubo. V prvem mandatu predsednika Trumpa se je zdelo, da je Madurov režim blizu strmoglavljenja, vendar ga je podprla Kuba.

Združene države Amerike so ukinile program migracij za združevanje družin za državljane Kolumbije, Kube, Ekvadorja, El Salvadorja, Gvatemale, Haitija in Hondurasa, ter njihovih ožjih družinskih članov. Kot razlog so navedli zlorabe teh zaščit.

Ameriške sile so zasegle tanker, ki je prevažal približno 1,8 milijona sodčkov nafte iz Venezuele na Kubo. Dogodek poudarja prizadevanja Združenih držav za večjo prevlado v Latinski Ameriki.

ZDA so zasegle naftni tanker Skipper ob obali Venezuele v sklopu kampanje pritiska na venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ameriška administracija načrtuje izpust posadke zaseženega tankerja po prihodu v pristanišče Galveston v Teksasu, medtem ko nameravajo ZDA zaseči tanker in nafto. Poleg tega so ZDA uvedle sankcije proti šestim tankerjem, ki prevažajo venezuelsko nafto, ter proti sorodnikom predsednika Madura. ZDA naj bi nameravale zadržati še več tankerjev z venezuelsko nafto.

Kubanski diktator Miguel Díaz-Canel je ostro obsodil Združene države Amerike zaradi zasega venezuelskega tankerja v Karibskem morju. Díaz-Canel je dejal, da gre za dejanje "piratstva", saj naj bi bila tovor namenjena Kubi. Kubanski predsednik je izrazil polno podporo Venezueli in obsodil, kar je označil za sovražno dejanje ZDA.

Ameriške vojaške sile so prestregle in zasegle tanker Skipper ob venezuelskih obalah. Po navedbah ZDA je bil tanker sankcioniran zaradi prevoza nafte med Iranom in Venezuelo, s čimer naj bi se financiral terorizem. Predsednik Trump je potrdil zaseg, ki je bil izveden v okviru vojaške operacije.

Združene države Amerike so presenetljivo glasovale proti resoluciji ZN o dolgoročnih posledicah černobilske katastrofe, s čimer so se postavile ob bok Rusiji, Belorusiji, Kitajski, Severni Koreji, Nikaragvi, Kubi in Nigru. Resolucija, ki priznava trajne posledice katastrofe in poudarja potrebo po pomoči prizadetim regijam, je bila kljub temu sprejeta s podporo 97 držav, medtem ko je bilo 39 držav vzdržanih.

Venezuelski socialistični režim Madura je trdil, da je predsednik Trump 'priznal' krajo zaseženega tankerja z nafto. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je izjavila, da Trump zasega venezuelskega tankerja z nafto ne vidi kot stopnjevanje napetosti z Caracasom. Ameriška vojska je zasegla tanker, povezan s prikrito pošiljko venezuelske surove nafte, pri čemer so vojaki vdrli na krov s helikopterjem.

ZDA so zasegle naftni tanker, ki je prevažal venezuelsko nafto, kar je po besedah predsednika Donalda Trumpa povečalo pritisk na režim Nicolása Madura. Ta poteza je dvignila cene nafte in povečala napetosti.

Alejandro Gil Fernández, nekdanji kubanski minister za gospodarstvo, je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi vohunjenja. Pred tem je bil 6. februarja 2024, na svoj 60. rojstni dan, pohvaljen s strani predsednika Kube, Miguela Díaz-Canela, za svoje delo na ministrstvu.

Venezuela je obtožila Združene države "mednarodnega piratstva" zaradi zasega tankerja z nafto v Karibskem morju. Strokovnjaki menijo, da je zaseg verjetno nezakonit in predstavlja razširitev ameriškega uveljavljanja sankcij. Trump je napovedal, da bodo ZDA zadržale zaseženo nafto.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado se ni mogla udeležiti podelitve Nobelove nagrade za mir v Oslu zaradi varnostnih razlogov. Njena hči je v sredo v njenem imenu prevzela nagrado. Inštitut je sporočil, da je Machado varna in da je ni bilo na slovesnosti, ker se skriva, odkar so bile v njeni državi volitve.

Conrad Black v članku za The Epoch Times trdi, da je Trumpova politika zmanjševanja kriminala učinkovita in priljubljena. Medtem pa republikanska kongresnica Anna Paulina Luna, sicer Trumpova podpornica, dvomi o njegovi priseljenski politiki, kot poroča NPR.