Kubanski predsednik Díaz-Canel ostro obsodil ameriško vojaško posredovanje v Venezueli

Kubanske oblasti so v nedeljo uradno potrdile, da je bilo v nedavni ameriški vojaški operaciji v Venezueli ubitih 32 kubanskih častnikov. Po navedbah Havane so bili ubiti pripadniki vojske in policije v sosednji državi na misiji, ki so jo izvajali na prošnjo venezuelske vlade. Incident se je zgodil med sobotno operacijo ameriških specialnih sil, v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, ki se bosta v Združenih državah Amerike soočila z obtožbami o narkoterorizmu. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil visoko število žrtev na strani nasprotnika in poudaril, da na ameriški strani ni bilo smrtnih žrtev. Medtem ko Washington trdi, da so bili Kubanci del Madurovega najožjega varnostnega obroča in so aktivno sodelovali pri zatiranju opozicije, kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel vztraja, da so častniki svojo dolžnost izpolnili dostojanstveno in junaško. V državi so zaradi izgube razglasili dvodnevno žalovanje. Analitiki ocenjujejo, da padec Madurovega režima pomeni kritičen udarec za kubansko gospodarstvo, ki je močno odvisno od venezuelske nafte in podpore.

Kubanska univerza in kubansko ljudstvo sta na protimperialistični tribuni v Havani ostro obsodila domnevno vojaško agresijo ZDA proti Venezueli in izrazila podporo predsedniku Nicolásu Maduru ter vojaško-policijski enotnosti. Miguel Díaz-Canel je vodil shod v solidarnosti z Venezuelo in odločno zavrnil agresijo.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je kubansko vlado označil za "ogromno težavo", kar se je zgodilo le dan po tem, ko so posebne sile Združenih držav Amerike v vojaški operaciji zajele in iz Venezuele odpeljale predsednika Nicolasa Madura. Kubanske oblasti so to dejanje ostro obsodile in ga označile za kriminalno dejanje ter grobo kršitev mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Zunanji minister Rubio je s svojimi izjavami nakazal, da bi Kuba lahko postala naslednja tarča ameriške zunanje politike v regiji, potem ko je administracija Donalda Trumpa uspešno izvedla operacijo odstranitve venezuelskega voditelja. Dogajanje predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti v Latinski Ameriki, kjer so ZDA v zadnjem obdobju krepile svojo vojaško prisotnost. Medtem ko Washington poudarja potrebo po demokratičnih spremembah in stabilnosti, Havana opozarja na ameriško agresijo in imperialistične težnje po nadzoru nad naravnimi viri v regiji. Zajetje Madura je sprožilo diplomatski val protestov s strani zaveznic Venezuele, vključno s Kubo, ki v dejanju vidi nevaren precedens za suverenost držav v Karibskem morju. Ameriška stran pa vztraja, da je bila odstranitev Madura nujna za vzpostavitev reda, pri čemer Rubiove besede o Kubi napovedujejo nadaljnje pritiske na komunistično vlado v Havani.