Kuba ostro obsodila domnevni ameriški vojaški napad na Venezuelo in izrazila solidarnost z Madurovo vlado

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel in njegov kolumbijski kolega Gustavo Petro sta ostro obsodila domnevne ameriške zračne napade na cilje v Venezueli. Díaz-Canel je dejanje označil za »državni terorizem« in pozval mednarodno skupnost k nujnemu odzivu na agresijo Združenih držav Amerike, ki naj bi ogrožala mir v regiji. Do obsodb prihaja po tem, ko je venezuelski predsednik Nicolás Maduro razglasil izredno stanje, potem ko je Washington obtožil napadov na civilne in vojaške objekte v državi. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o napadih z brezpilotnimi letalniki, ki so po trditvah venezuelske strani ciljali na infrastrukturo v državi. Kolumbija, ki je pod vodstvom Petra zavzela bolj kritično držo do ameriških posegov v sosednji državi, se je pridružila Kubi v opozarjanju na nevarnost destabilizacije Latinske Amerike. Medtem ko ZDA operacije utemeljujejo z bojem proti mamilarskim kartelom in terorizmu, zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, te poteze interpretirajo kot poskus nasilne menjave režima v Caracasu. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnega stopnjevanja pritiska administracije Donalda Trumpa na Madurovo vlado.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je na množičnem zborovanju v Havani ostro obsodil ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Díaz-Canel je dejanje označil za "državni terorizem" in nezaslišano agresijo na suverenost latinskoameriške države. Protestni shod je potekal pred veleposlaništvom ZDA, kjer se je zbralo več tisoč prebivalcev kubanske prestolnice, ki so izrazili solidarnost z napadeno sosedo. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih tednih stopnjevale z vojaško prisotnostjo ob venezuelski obali. Kubanski voditelj je poudaril, da gre za neposreden napad na stabilnost celotne regije in kršitev mednarodnega prava. Ta eskalacija sledi vrsti sankcij in diplomatskih pritiskov, ki so jih ZDA izvajale proti Madurovemu režimu, kar je že v preteklosti sprožilo ostre odzive kubanskih in ruskih zaveznikov Venezuele.

Zaveznice Venezuele, med njimi Kolumbija, Kuba, Iran in Rusija, so ostro obsodile vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je odvilo po poročilih o eksplozijah v Caracasu in drugih delih države. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogodki, ki jih je Nicolás Maduro pred svojim zajetjem označil za hudo ameriško agresijo. Napad je neposredna eskalacija napetosti, ki so se stopnjevale že od leta 2025, ko so ZDA izvajale vojaške operacije proti domnevnim narkokartelom v regiji. Medtem ko so zaveznice Caracasovih oblasti napad označile za kršitev mednarodnega prava, so se v Argentini na novice o zajetju Madura odzvali z odobravanjem. Predsednik Javier Milei je proslavil aretacijo venezuelskega voditelja, kar kaže na globoko ideološko razpoko v latinskoameriški regiji. Izrael je prek vodje opozicije Yairja Lapida poslal opozorilo iranskemu režimu, naj pozorno spremlja usodo svojih zaveznikov v Južni Ameriki, Španija pa je pozvala k pogajalskemu izhodu iz nastale krize.