ZDA soočene s kritikami zaradi napada na Venezuelo, Danska svari pred prevzemom Grenlandije, Trump pa se pripravlja na volitve.
Objavljeno: 3. 1. 2026 19:42
4. jan 12:31
Ameriški mediji so bili kritični do poročanja o ameriškem napadu na Venezuelo, saj naj bi zgodbo prikrivali. Danska je ZDA opozorila, da bi nasilen prevzem Grenlandije uničil 80 let transatlantske varnostne povezave. Donald Trump se pripravlja na vmesne volitve in usklajuje agendo s predstavniki republikanske stranke. Trump zaostruje boj proti drogam, kar vključuje zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura.
4. jan 8:57
Pred ameriško vojaško operacijo so ZDA Nicolasu Maduru ponudile možnost, da zapusti položaj in se preseli v Turčijo, vendar je Maduro to zavrnil. Na zasedanju v zveznem sodišču v New Yorku se je Maduro označil za vojnega ujetnika in poudaril, da je še vedno voditelj svoje države.
4. jan 18:43
Število žrtev ameriške vojaške operacije v Venezueli je naraslo na 80, poroča The New York Times. Ministrstvo za pravosodje je Madura in njegovo ženo obtožilo nezakonitega bogatenja in zarote za preplavljanje ZDA s kokainom. Javni plesi predsednika Madura naj bi bili 'zadnja kaplja' za Trumpovo odločitev o njegovi aretaciji.
3. jan 8:29
Po poročanju različnih virov so ZDA izvedle napade na Venezuelo, pri čemer lokacija predsednika Madura ostaja neznana. The New York Times poroča, da je vir iz CIA v venezuelski vladi zagotovil informacije, ki so omogočile zajetje Madura. Predsednik Trump je zanikal načrte za vojaško posredovanje na Kubi.
4. jan 8:43
Ekipa ameriškega predsednika Donalda Trumpa, vključno z državnim sekretarjem Marcom Rubiom, obrambnim ministrom Pietom Hegsetom in namestnikom vodje Bele hiše Stevenom Millerjem, je po poročanju Wall Street Journala pripravljala načrt za upravljanje Venezuele po aretaciji Nicolasa Madura. Načrt za odstranitev Madura naj bi bil pripravljen že v času prvega Trumpovega mandata.
4. jan 7:26
Po poročanju agencije Bloomberg naj bi ameriški državni sekretar Marco Rubio prevzel vodilno vlogo pri upravljanju Venezuele po napadu na državo in aretaciji venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Vir informacij je neimenovani ameriški uradnik.
4. jan 8:01
Po poročanju Bloomberga naj bi ameriški državni sekretar Marco Rubio prevzel vodilno vlogo pri upravljanju Venezuele s strani ameriške administracije po aretaciji Nicolasa Madura.
4. jan 7:32
Nicolasa Madura so ameriške sile prepeljale v pripor v New York. Župan mesta je operacijo označil za kršitev mednarodnega prava. Vrhovno sodišče Venezuele je imenovalo začasnega predsednika. Donald Trump je v nagovoru voditeljem Kube, Kolumbije in Mehike pozval k prekinitvi podpore narkokartelom. ZDA so ohranile omejitve na izvoz venezuelske nafte, da bi ohranile vpliv na Caracas.
4. jan 7:05
Po aretaciji Nicolasa Madura je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo in rekonstruirale njeno naftno infrastrukturo. Vodja Pentagona je zagotovil, da ZDA ne načrtujejo postavljanja nadzornikov, vendar bodo trdo vodile državo. Trump je omenil tudi Kubo in napovedal, da bodo ZDA razpravljale o "neuspehih" te države.
4. jan 0:43
Predsednika Venezuele Nicolasa Madura so po ameriški operaciji aretirali in z ženo prepeljali v ZDA, natančneje v brooklynski center za pridržanje Metropolitan. Bolivarski zavezništvo za Amerike (ALBA) je ostro obsodil ameriško posredovanje in zahteval takojšnjo izpustitev Madura. Kitajska meni, da je ta poteza ZDA dokončno uničila retoriko Washingtona o zaščiti globalnih pravil. Nemški Berliner Zeitung pa je opozoril, da bi morala biti Ukrajina vesela zaradi oslabitve ruskega zaveznika.
4. jan 1:02
Razkrito je bilo, da je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa več mesecev obravnavala prostovoljni odstop Nicolasa Madura kot glavni načrt za Venezuelo. Vodja Pentagona je izjavil, da ZDA nadzirajo prihodnost Venezuele in pogoje upravljanja države po zajetju Madura. Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo in rekonstruirale njeno naftno infrastrukturo. Varnostni svet ZN bo v ponedeljek zasedal zaradi posredovanja ZDA v Venezueli in odstavitve predsednika Madura.
3. jan 15:10
Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal oblikovanje ekipe za začasno upravljanje Venezuele in dejal, da je podpredsednica Delcy Rodriguez pripravljena sodelovati z ZDA. Trump je tudi izjavil, da se ZDA ne bojijo morebitnega pošiljanja kopenskih sil v Venezuelo in namignil, da bi lahko bila naslednja tarča ameriške administracije Kuba, vendar naj ne bi šlo za vojaško posredovanje. Trump je s tem odgovoril na vprašanja glede prihodnosti ameriške zunanje politike v regiji.
Ameriški mediji so bili kritični do poročanja o ameriškem napadu na Venezuelo, saj naj bi zgodbo prikrivali. Danska je ZDA opozorila, da bi nasilen prevzem Grenlandije uničil 80 let transatlantske varnostne povezave. Donald Trump se pripravlja na vmesne volitve in usklajuje agendo s predstavniki republikanske stranke. Trump zaostruje boj proti drogam, kar vključuje zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura.
Kronologija dogodkov
17. dec. 2025 :Trumpova napoved popolne blokade Venezuele.Predsednik Trump je Venezuelo obtožil kraje ameriškega premoženja in napovedal popolno pomorsko blokado vseh naftnih tankerjev. Venezuelske oblasti je označil za tujo teroristično organizacijo, medtem ko je Mehika v Združenih narodih pozvala k preprečitvi prelivanja krvi.
10. okt. 2025 :Madurova ponudba za dostop do naravnih virov.Nicolas Maduro je ZDA ponudil večinski delež v nahajališčih nafte in zlata v zameno za ustavitev prizadevanj za njegovo strmoglavljenje. Istočasno je Trumpova administracija v ZDA izvajala stroge notranje ukrepe, vključno s patruljiranjem Nacionalne garde v Memphisu.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli neposredno vpliva na stabilnost svetovnih energetskih trgov, kar se odraža v cenah pogonskih goriv v Sloveniji. Gre za precedens v mednarodni politiki, kjer velesila prevzame neposredno upravljanje nad suvereno državo, kar močno odmeva v okviru slovenske zunanje politike in Evropske unije.
Pred vojaško operacijo so ZDA Nicolasu Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Na sodišču v New Yorku se je Maduro izrekel za vojnega ujetnika.
Pred ameriško operacijo v Venezueli so ZDA že 23. decembra 2025 Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Po zajetju se je Maduro na zasedanju zveznega sodišča v New Yorku razglasil za vojnega ujetnika in poudaril, da je še vedno voditelj svoje države.
ZDA so 23. decembra 2025, tik pred operacijo, Nicolasu Maduru ponudile možnost, da zapusti položaj in se preseli v Turčijo, vendar je Maduro to ponudbo zavrnil. Na sodišču v New Yorku se je Maduro izrekel za vojnega ujetnika.
Ameriška vojska je v obsežni operaciji domnevno zajela venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, medtem ko prestolnica Caracas ostaja pod zračnimi napadi in v izrednih razmerah. Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je bil Maduro ujet v okviru ameriške operacije, kar predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti in nedavnih vojaških spopadov med državama. Razmere v državi so kritične, saj so oblasti v Caracasu razglasile izredno stanje, neodvisne potrditve o Madurovi usodi pa za zdaj še ni.
Zaradi stopnjevanja konfliktov je kolumbijski predsednik Gustavo Petro ukazal takojšnjo namestitev vojaških enot na meji z Venezuelo. Petro, ki je bil doslej eden redkih zagovornikov Madura, je zračne napade Združenih držav Amerike označil za agresijo na suverenost Latinske Amerike in opozoril na grozečo humanitarno krizo. Kolumbija, ki trenutno zaseda mesto nestalne članice Varnostnega sveta ZN, je zahtevala nujno sejo Organizacije ameriških držav in Združenih narodov, da bi obravnavali mednarodno zakonitost ameriškega posredovanja. Operacija je korenito spremenila geopolitično ravnovesje v regiji in Venezuelo pahnila v najhujšo krizo v zadnjih desetletjih.
Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po aretaciji v okviru ameriške vojaške operacije prispel v New York, kjer so ga zaprli v tamkajšnjo zvezno priporno enoto. Bela hiša je prek družbenega omrežja X objavila videoposnetek, ki prikazuje Madura v vklenjenega v lisice, medtem ko ga spremljajo agenti ameriškega urada za boj proti drogam (DEA). Maduro se bo v ponedeljek zjutraj pojavil pred zveznim sodiščem na Manhattnu, kjer se bo soočil z obtožbami glede vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili.
Aretacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških posegov Združenih držav Amerike na venezuelskem ozemlju. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura zajele posebne enote v operaciji, ki sledi dolgotrajnim obtožbam o vodenju narkokartela 'Los Soles'. Dogodek je močno odmeval v mednarodni javnosti, saj gre za redek primer, ko so ZDA na tujem ozemlju zajele in v domovino na sojenje privedle voditelja suverene države.
Venezuelska stran je že pred aretacijo opozarjala na nezakonitost ameriških posegov, medtem ko je administracija Donalda Trumpa operacijo označila za ključen korak v boju proti narkoterorizmu in obnovi demokracije v regiji. Pričakuje se, da bo proces v New Yorku sprožil nove diplomatske in varnostne zaplete v latinskoameriški regiji.
Nicolása Maduro so po aretaciji prepeljali v New York. Pred tem naj bi zavrnil ponudbo ZDA za izgnanstvo v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je operacija ameriških sil v Venezueli zahtevala najmanj 40 žrtev, med njimi naj bi bili civilisti in vojaki. Strokovnjaki opozarjajo, da je napad kršitev mednarodnega prava.
Dogajanje v Venezueli neposredno vpliva na stabilnost svetovnih energetskih trgov, kar se odraža v cenah pogonskih goriv v Sloveniji. Gre za precedens v mednarodni politiki, kjer velesila prevzame neposredno upravljanje nad suvereno državo, kar močno odmeva v okviru slovenske zunanje politike in Evropske unije.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.