Trumpova administracija ameriškim naftnim podjetjem ponudila pogoje za vrnitev v Venezuelo

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po padcu venezuelskega predsednika Nicolása Madura ameriškim naftnim podjetjem ponudila priložnost za obsežne investicije v energetski sektor te južnoameriške države. Trumpova vlada je podjetjem, ki čakajo na odškodnine zaradi preteklih zaplemb premoženja, predlagala ponoven vstop na trg kot način za poravnavo dolgov in obnovo opustošene industrije. Po nekaterih navedbah naj bi Trump v venezuelsko naftno industrijo nameraval vložiti več milijard dolarjev, kar kritiki označujejo za potezo, ki daje prednost gospodarskim interesom pred demokratičnimi načeli. Kljub ambicioznim načrtom Bele hiše pa ameriški naftni velikani ostajajo previdni. Razmere v Venezueli opisujejo kot zahtevnejše od tistih v Iraku po letu 2003, predvsem zaradi popolnoma uničene infrastrukture in politične negotovosti. Portugalski kandidat za predsednika Luís Marques Mendes je Trumpovo politiko že označil za kršitev mednarodnega prava in poudaril, da se zdi ameriški predsednik bolj osredotočen na naftne zaloge kot na dejansko vzpostavitev demokracije v državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je predstavil ambiciozen načrt za oživitev venezuelskega energetskega sektorja, ki po ocenah strokovnjakov predstavlja tveganje v višini 100 milijard dolarjev. Po vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile zajele dosedanjega venezuelskega voditelja Nicolása Madura, namerava Trumpova administracija v državo pripeljati velika ameriška naftna podjetja. Ta naj bi popravila in upravljala infrastrukturo, za katero Trump trdi, da jo je prejšnji režim "ukradel" Washingtonu. Napoved neposrednega ameriškega vmešavanja v venezuelsko naftno industrijo je že sprožila odzive na svetovnih trgih, kjer so delnice ameriških energetskih velikanov zabeležile občutno rast. Trump je od podpredsednice Delcy Rodríguez zahteval popoln dostop do naftnih virov, ob tem pa zagrozil z novimi ukrepi, če zahteve ne bodo izpolnjene. Načrt predvideva, da bodo ameriške korporacije prevzele vodilno vlogo pri obnovi propadajoče infrastrukture v zameno za odškodnine za v preteklosti zasežena sredstva. Kljub optimizmu na borzah ostaja tveganje operacije izjemno visoko. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko stroški stabilizacije in posodobitve industrije presegli 100 milijard dolarjev, politična stabilnost v državi po padcu Madura pa ostaja negotova. Trump vztraja, da je vrnitev ameriškega kapitala v Venezuelo ključna za regionalno energetsko varnost in popravo zgodovinskih krivic, ki jih je povzročil čavizem.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji sil Združenih držav Amerike v okolici Caracasa, v kateri je bil zajet venezuelski voditelj Nicolás Maduro, napovedal vzpostavitev ameriškega nadzora nad venezuelskim naftnim sektorjem. Trump je poudaril, da bodo ZDA upravljale z državo in njenimi naravnimi viri, kar bo po njegovih besedah tlakovalo pot za obsežne investicije ameriških korporacij v višini več deset milijard dolarjev. Ob tem je dodal, da bodo volitve v Venezueli izvedene šele takrat, ko bo po oceni Washingtona nastopil primeren trenutek. Venezuelska stran je ameriške ukrepe in napovedi ostro obsodila ter jih označila za poskus kraje strateških virov, predvsem nafte in rudnin. Kljub trditvam Bele hiše, da so operacije nujne za stabilizacijo države in boj proti narkoterorizmu, kritiki opozarjajo na imperialistične motive in neposredno kršitev suverenosti južnoameriške države. Napetosti v regiji ostajajo na najvišji ravni, saj se ZDA pripravljajo na celovito obnovo energetske infrastrukture pod lastnim vodstvom.