Indija izrazila globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli po ameriški vojaški operaciji

V ameriški vojaški operaciji, usmerjeni proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, je bilo po poročanju tujih medijev ubitih najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino je v televizijskem nagovoru v nedeljo obtožil ameriške vojaške sile hladnokrvnega umora velikega dela Madurove varnostne ekipe. Operacija se je končala z aretacijo Nicolása Madura, kar predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama. Incident se je zgodil v času povečanih vojaških aktivnosti v regiji, pri čemer venezuelska stran poudarja, da so bile žrtve del predsednikove najožje zaščite. Ameriški uradniki, ki jih navajajo viri, so potrdili izvedbo operacije, vendar uradnih podrobnih poročil o številu žrtev z ameriške strani še ni. Dogodek je neposredna posledica stopnjevanja konfliktov, saj je Maduro že pred tem opozarjal na možnost ameriške agresije in v pripravi na morebitne napade vojski podelil izredna pooblastila.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala zračne napade na cilje v prestolnici Caracas. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times so enote ameriške vojske vstopile v državo, pri čemer niso utrpele nobenih izgub med svojim osebjem. Venezuelske kopenske sile in sistemi protiletalske obrambe po navedbah ameriških virov niso nudili znatnega odporu. Poročila iz Caracasa navajajo, da prebivalci med napadi niso slišali opozorilnih siren, televizijske oddaje pa so bile prekinjene, zaradi česar so se ljudje o dogajanju obveščali preko spleta. Med operacijo so bili ubiti in ranjeni venezuelski državljani, vendar njihovo točno število ostaja neznano, saj ameriški predstavniki uradnih podatkov o žrtvah na nasprotni strani niso podali. V Carakasu so se na ulicah zbrali podporniki predsednika Nicolása Madura, ki zahtevajo dokaze o tem, da sta predsednik in prva dama Cilia Flores še vedno živa. Pred začetkom napadov je Ruska federacija na ameriško vlado naslovila diplomatsko noto, v kateri je zahtevala prekinitev pregona tankerja Bella 1, ki je prevažal venezuelsko nafto v nasprotju z ameriškimi sankcijami. Dogajanje predstavlja kritično zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom pod administracijo Donalda Trumpa.

V več mestih po Združenih državah Amerike so v soboto potekali množični protesti, uperjeni proti vojaškemu posredovanju ameriških sil v Venezueli. Protestniki, ki so se zbrali tudi pred Belo hišo v Washingtonu, so izrazili ostro nasprotovanje vojaški operaciji, ki jo je pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožil Washington. Po poročanju ameriške televizijske mreže CBS News in drugih medijev so demonstranti zahtevali takojšnjo zaustavitev napadov in umik ameriških enot iz latinskoameriške države. Dogodki so neposreden odziv na obsežno vojaško akcijo, ki se je pričela le nekaj dni prej. Operacija je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas in kopensko posredovanje elitnih enot, kar je sprožilo nemire tako v Venezueli kot na tleh Združenih držav Amerike. Medtem ko ameriški uradni viri operacijo utemeljujejo z nujnostjo ukrepanja proti režimu Nicolása Madura, so protestniki na ulicah opozarjali na kršitve suverenosti in humanitarne posledice vojaškega posega. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj so venezuelske oblasti dejanje označile za neizprosen akt agresije.