Število žrtev ameriške operacije v Venezueli se je povečalo.
Število žrtev ameriške vojaške operacije v Venezueli, katere cilj je bil zajetje predsednika Nicolása Madura, je naraslo na 80, poroča The New York Times.
Objavljeno: 3. 1. 2026 18:42
Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala zračne napade na cilje v prestolnici Caracas. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times so enote ameriške vojske vstopile v državo, pri čemer niso utrpele nobenih izgub med svojim osebjem. Venezuelske kopenske sile in sistemi protiletalske obrambe po navedbah ameriških virov niso nudili znatnega odporu. Poročila iz Caracasa navajajo, da prebivalci med napadi niso slišali opozorilnih siren, televizijske oddaje pa so bile prekinjene, zaradi česar so se ljudje o dogajanju obveščali preko spleta.
Med operacijo so bili ubiti in ranjeni venezuelski državljani, vendar njihovo točno število ostaja neznano, saj ameriški predstavniki uradnih podatkov o žrtvah na nasprotni strani niso podali. V Carakasu so se na ulicah zbrali podporniki predsednika Nicolása Madura, ki zahtevajo dokaze o tem, da sta predsednik in prva dama Cilia Flores še vedno živa. Pred začetkom napadov je Ruska federacija na ameriško vlado naslovila diplomatsko noto, v kateri je zahtevala prekinitev pregona tankerja Bella 1, ki je prevažal venezuelsko nafto v nasprotju z ameriškimi sankcijami. Dogajanje predstavlja kritično zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom pod administracijo Donalda Trumpa.
"V teku operacije ni bilo ameriških žrtev, vendar zavračam komentiranje izgub med Venezuelci."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Donald Trump | nevtralno |
| Nicolas Maduro | nevtralno |
| New York Times | nevtralno |
| Rusija | Negativno |
| Združene države Amerike | Pozitivno |
| Cilia Flores | nevtralno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje v Venezueli je pomembno za Slovenijo z vidika geopolitične stabilnosti in energetskih trgov. Kot članica EU in zveze NATO Slovenija spremlja dejanja ZDA kot ključne zaveznice, hkrati pa morebitne motnje pri dobavi nafte vplivajo na globalne cene energentov, kar se neposredno odrazi na slovenskem gospodarstvu. Poleg tega Slovenija tradicionalno zagovarja mirno reševanje sporov in spoštovanje mednarodnega prava, zato vojaško posredovanje v tretji državi zahteva pozornost slovenske diplomacije.
Število žrtev ameriške vojaške operacije v Venezueli, katere cilj je bil zajetje predsednika Nicolása Madura, je naraslo na 80, poroča The New York Times.
Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevni operaciji ZDA v Venezueli, v kateri naj bi aretirali predsednika Madura, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez poudarila, da je Maduro edini legitimni predsednik. Nikaragva je izrazila pripravljenost braniti suverenost Venezuele. Madžarski premier Viktor Orban je opozoril, da bi lahko dogodki v Venezueli povzročili rast cen energentov. Nemški politik Friedrich Merz se je izognil oceni ameriških dejanj in poudaril pomen preprečevanja politične nestabilnosti v Venezueli.
3. jan 12:42
Ameriške sile so v operaciji nad Venezuelo izvedle niz zračnih napadov na tarče znotraj države, kar je povzročilo žrtve in ranjene med tamkajšnjim prebivalstvom oziroma osebjem. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times natančno število smrtnih žrtev in poškodovanih za zdaj ostaja neznano, saj se razmere na terenu še preverjajo. Po prvih informacijah gre za vojaško operacijo, usmerjeno proti specifičnim objektom v državi. Ameriško obrambno ministrstvo je potrdilo, da vojska Združenih držav Amerike med izvajanjem operacije ni utrpela izgub med svojim osebjem. Vsi vojaki, ki so sodelovali v napadih, so se varno vrnili v oporišča. Incident predstavlja zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom, vendar uradni viri še niso podali podrobnejših pojasnil o neposrednih povodih za to vojaško posredovanje v soboto, 3. januarja.
3. jan 12:42
Bela hiša je potrdila začetek neposredne vojaške operacije v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike izvedle napade na cilje v državi. Po poročanju ameriške televizijske mreže CBS so pripadniki elitne enote Delta v sobotnih jutranjih urah izvedli specialno operacijo, v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Informacijo o ujetju predsednika so potrdili uradni viri v Washingtonu, medtem ko podrobnosti o samem poteku aretacije ostajajo zaupne. Časnik New York Times poroča, da ameriška stran v operaciji ni utrpela nobenih izgub. Predstavniki ameriških oblasti pa za zdaj zavračajo komentarje o morebitnih žrtvah na venezuelski strani. Operacija predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike in neposreden poseg v suverenost južnoameriške države, kar sledi obdobju povečanih geopolitičnih napetosti in ameriških prizadevanj za stabilnost v regiji pod vodstvom sedanje administracije.
3. jan 10:42
Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, v okviru katere so izvedle serijo zračnih napadov na glavno mesto Caracas. Po navedbah ameriških uradnih virov in poročanju medijev, kot sta Fox News in Wall Street Journal, so v mestu odjeknile številne eksplozije, Bela hiša pa je kasneje potrdila začetek vojaških dejavnosti. Predsednik Trump je v izjavi celo zatrdil, da so ameriške sile iz države že odpeljale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo, česar neodvisni viri še niso potrdili. Venezuelska vlada je dejanja Washingtona označila za neposredno vojaško agresijo na suvereno državo. Nicolas Maduro je v odziv na napade v državi nemudoma razglasil vojno stanje in mobiliziral oborožene sile. Medtem ko Washington trdi, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, so razmere v Caracasu še vedno izjemno napete, vojaška operacija pa se po poročanju ameriških tiskovnih agencij nadaljuje. Dogodek pomeni drastično zaostritev odnosov med državama in vstop v neposreden vojaški spopad, ki bi lahko destabiliziral celotno regijo Latinske Amerike.
Pred aretacijo je ameriška administracija 23. decembra 2025 Nicolasu Maduru ponudila možnost, da zapusti položaj predsednika Venezuele in se preseli v Turčijo, vendar je Maduro ponudbo zavrnil. Med sojenjem v New Yorku se je Maduro izrekel za vojnega ujetnika in poudaril, da se še vedno šteje za predsednika Venezuele.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Donald Trump | nevtralno |
| Nicolas Maduro | nevtralno |
| New York Times | nevtralno |
| Rusija | Negativno |
| Združene države Amerike | Pozitivno |
| Cilia Flores | nevtralno |
Dogajanje v Venezueli je pomembno za Slovenijo z vidika geopolitične stabilnosti in energetskih trgov. Kot članica EU in zveze NATO Slovenija spremlja dejanja ZDA kot ključne zaveznice, hkrati pa morebitne motnje pri dobavi nafte vplivajo na globalne cene energentov, kar se neposredno odrazi na slovenskem gospodarstvu. Poleg tega Slovenija tradicionalno zagovarja mirno reševanje sporov in spoštovanje mednarodnega prava, zato vojaško posredovanje v tretji državi zahteva pozornost slovenske diplomacije.