Gospodarski kazalniki prvega leta Trumpovega mandata kažejo na rast in povečano trgovinsko napetost

Gospodarstvo Združenih držav Amerike je v prvem letu mandata predsednika Donalda Trumpa zabeležilo mešane rezultate, ki jih zaznamujejo močna gospodarska rast, uvedba agresivnih carin in naraščajoča zaskrbljenost javnosti glede prihodnosti. V tretjem četrtletju leta 2025 je ameriško gospodarstvo zraslo za 4,3 odstotka na letni ravni, kar je najhitrejša rast v zadnjih dveh letih. Kljub temu so se povprečne carinske stopnje povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, kar predstavlja najvišjo raven po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati povzročili nestabilnost v trgovinskih odnosih z zavezniki in tekmeci. Na področju farmacije je prišlo do opaznega premika, ko je podjetje Eli Lilly znižalo ceno svojega zdravila za hujšanje Zepbound, čemur je hitro sledil tekmec Novo Nordisk. Ta poteza je demantirala dolgoletne trditve farmacevtske industrije, da so visoke cene nujne za kritje stroškov raziskav in inovacij. Tržni pritisk in konkurenca sta se izkazala za učinkovitejša dejavnika pri zniževanju cen kot birokratski ukrepi. Kljub pozitivnim kazalnikom rasti in nekaterim pocenitvam pa se v ameriški javnosti povečuje pesimizem glede osebnih finančnih obetov, kar sovpada z rekordno ravnjo državnega dolga.

Gospodarstvo Združenih držav Amerike je pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v prvem letu njegovega mandata zabeležilo mešane rezultate, ki jih zaznamujejo močna rast bruto domačega proizvoda in agresivna carinska politika. V tretjem četrtletju leta 2025 se je ameriško gospodarstvo okrepilo za 4,3 odstotka, kar predstavlja najhitrejšo rast v zadnjih dveh letih, predvsem na račun povečane domače in javne porabe. Hkrati so se povprečne carinske stopnje povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v zvezni proračun prinesli približno 200 milijard dolarjev dodatnih prihodkov, so hkrati povzročili nestabilnost v mednarodnih trgovinskih odnosih. Na področju farmacevtskega trga je prišlo do nepričakovanega znižanja cen zdravil za hujšanje, kar strokovnjaki pripisujejo povečani tržni konkurenci namesto birokratskim posegom. Podjetji Eli Lilly in Novo Nordisk sta po letih trditev o fiksnih stroških raziskav znižali cene svojih ključnih izdelkov, ko se je v panogi pojavil neposreden tržni pritisk. Kljub pozitivnim kazalnikom rasti in padanju inflacije pa se v leto 2026 ZDA podajajo z naraščajočo negotovostjo. Ameriška gospodinjstva ostajajo pesimistična glede prihodnosti, medtem ko se centralna banka Federal Reserve spopada z vprašanji o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer v luči rahlega ohlajanja trga dela in rekordnega javnega dolga.

Prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa so zaznamovali mešani gospodarski kazalniki, ki vključujejo robustno 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju leta 2025, hkrati pa tudi naraščajočo zaskrbljenost prebivalstva. Trumpova administracija je agresivno uveljavljala svojo filozofijo "Amerika na prvem mestu", kar se je odrazilo predvsem v drastičnem povišanju povprečnih carinskih stopenj z 2,4 na 16,8 odstotka. Čeprav so carine zvezni blagajni prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati destabilizirale mednarodne trgovinske odnose in povzročile pesimizem med ameriškimi potrošniki glede njihove finančne prihodnosti. Na področju farmacije se je trg odzval na pritiske konkurence, ko je podjetje Eli Lilly znižalo ceno zdravila za hujšanje Zepbound, čemur je kmalu sledil tekmec Novo Nordisk. Ta premik je ovrgel dolgoletne trditve industrije, da so visoke cene nujne za raziskave in razvoj. Kljub umirjanju inflacije v primerjavi z letom 2022 pa se ameriška gospodinjstva na začetku leta 2026 še vedno spopadajo z občutkom nestabilnosti. Ameriška centralna banka (Fed) je leto 2025 zaključila s tretjim zaporednim znižanjem obrestnih mer, medtem ko se brezposelnost postopno zvišuje, kar vzbuja vprašanja o morebitni bližajoči se recesiji. Dodatno negotovost vnaša pričakovana odločitev vrhovnega sodišča glede zakonitosti uvedenih carin.