Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nagovoru republikanskim politikom v Washingtonu izjavil, da je Indija po njegovih podatkih bistveno zmanjšala uvoz nafte iz Ruske federacije. Trump je poudaril, da so indijski nakupi ruske energetske surovine v zadnjem obdobju opazno upadli, kar bi lahko nakazovalo na spremembe v globalnih energetskih tokovih in trgovinskih odnosih med državama. Izjava prihaja v času, ko Washington pozorno spremlja energetske vezi svojih strateških partneric z Moskvo. Čeprav podrobnejši statistični podatki, ki bi potrdili Trumpove navedbe, v samem govoru niso bili predstavljeni, ameriški predsednik trdi, da so indijske oblasti sprejele konkretne korake za omejitev energetske odvisnosti od Rusije. Indija sicer velja za eno največjih uvoznic nafte na svetu, zato bi vsako večje preoblikovanje njene uvozne politike imelo daljnosežne posledice za svetovni naftni trg.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nagovoru na srečanju republikanskih poslancev izjavil, da indijski premier Narendra Modi z njim trenutno ni zadovoljen. Razlog za poslabšanje odnosov so visoke carine, ki so jih Združene države Amerike uvedle na indijski uvoz, zlasti v povezavi z nakupi ruske nafte. Trump je poudaril, da so ZDA uvedle 50-odstotne carine na indijske izdelke, vključno s 25-odstotno obremenitvijo zaradi trgovanja z Rusijo, kar je Indijo prisililo v znatno zmanjšanje uvoza energentov iz te države. Kljub carinskim sporom je Trump odnos z Modijem označil za dober in dodal, da si indijski premier še vedno prizadeva za osebna srečanja in sodelovanje. Poleg trgovinskih vprašanj se je Trump dotaknil tudi vojaškega področja, kjer je napovedal pospešitev dobave 68 helikopterjev Apache, na katere naj bi Indija čakala že pet let. Ta poteza kaže na Trumpovo strategijo uporabe carin kot pritiska za dosego ugodnejših pogojev, hkrati pa ohranjanje strateških vojaških zavezništev znotraj regije.

Francoski nacionalni inštitut za statistiko in gospodarske študije (Insee) je v svoji začasni oceni objavil, da se je rast cen življenjskih potrebščin v Franciji decembra na letni ravni upočasnila na 0,8 odstotka, kar je rahlo manj od novembrske rasti, ki je znašala 0,9 odstotka. Ključni dejavnik za umirjanje splošne ravni cen je bil izrazit padec cen energije, ki so se v primerjavi z decembrom prejšnjega leta znižale za 6,8 odstotka, predvsem zaradi cenejših naftnih derivatov. Nasprotno pa so se cene hrane decembra povišale za 1,7 odstotka, kar predstavlja pospešek v primerjavi z novembrom, ko je bila rast 1,4-odstotna. Na mesečni ravni so se cene v decembru v povprečju zvišale za 0,1 odstotka, potem ko so novembra zabeležili 0,2-odstotni padec. Ta mesečni odboj so statistiki pripisali sezonskemu povišanju cen storitev, zlasti v transportnem sektorju, ter ponovni rasti cen hrane. Cene storitev so sicer na letni ravni ostale stabilne pri 2,2-odstotni rasti, cene tobaka pa so se zvišale za 4,1 odstotka. Cene industrijskih izdelkov so se na letni ravni znižale za 0,4 odstotka, kar je manjši padec kot v predhodnem mesecu.

Zaradi požiga na električnem omrežju v Berlinu, ki je povzročil izpad električne energije za več deset tisoč gospodinjstev, je preiskavo prevzelo Zvezno tožilstvo. Oblasti sumijo, da je šlo za levičarski ekstremistični napad, zaradi česar preiskujejo tudi sum članstva v teroristični organizaciji. Razmere v jugozahodnem Berlinu se zaostrujejo zaradi nizkih temperatur in sneženja, kar dodatno otežuje življenje prebivalcev brez elektrike. To je najdaljši izpad električne energije v Berlinu po drugi svetovni vojni.

Predsednik nadzornega odbora Srbijagasa, Aleksandar Vulin, je napovedal, da Srbija pričakuje podpis dolgoročnega plinskega sporazuma z Rusijo in da bo kmalu rešeno tudi vprašanje Naftne industrije Srbije (NIS). Vulin je izjavil, da Rusi niso nič krivi v celotni zgodbi.

Po napovedih družbe GasBuddy naj bi povprečna cena galone goriva v ZDA leta 2026 padla pod 3 dolarje. Letno povprečje naj bi znašalo 2,97 dolarja, kar je manj od 3,10 dolarja v letu 2025.

Vrednost delnic največjih kanadskih naftnih podjetij se je v začetku trgovanja znatno znižala, potem ko so ameriške vojaške sile čez konec tedna zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Na borzi v Torontu je podjetje Canadian Natural Resources Ltd. zabeležilo približno osemodstotni padec, pri čemer se je vrednost delnice znižala za 3,79 kanadskega dolarja na 43,33 dolarja. Podobno oster padec je doživelo podjetje Cenovus Energy Inc., katerega delnice so izgubile 8,7 odstotka vrednosti in padle na 21,97 dolarja. Dogodek je povzročil takojšen odziv na energetskih trgih, saj vlagatelji ocenjujejo posledice morebitne ponovne vključitve venezuelske nafte na svetovni trg po odstranitvi Madura z oblasti. Kanada, ki velja za eno ključnih izvoznic nafte, se sedaj sooča z negotovostjo glede prihodnjih cen surove nafte, saj bi stabilizacija razmer v Venezueli lahko povečala svetovno ponudbo in s tem dodatno pritisnila na cene energentov.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno stopnjeval napetosti v mednarodni trgovini z napovedjo možnega povišanja carin na indijsko blago. Razlog za morebitne nove omejitve je indijsko vztrajanje pri nakupih ruske nafte, kar Washington vidi kot neskladje s svojo zunanjo politiko in prizadevanji za mir v Ukrajini. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike zaradi njegove carinske politike postale močnejše in bolj spoštovane, hkrati pa je Indijo pozval k omejitvi nakupov energentov iz Rusije. Predsednik je v ponedeljek objavil, da bodo skupni prihodki iz naslova carin presegli 600 milijard dolarjev. Po njegovih besedah ta sredstva krepijo ameriško gospodarstvo, ki po nekaterih kazalnikih presega ostale države skupine G7. Kljub optimizmu administracije pa kritiki in nekateri kmetijski sektorji opozarjajo na negativne posledice trgovinskih vojn, zlasti na povračilne ukrepe drugih držav, ki bi lahko prizadeli ameriški izvoz in povečali stroške za domače potrošnike.

Predstavniki madžarskega MOL-a so prispeli v Srbijo in začeli poglobljeno analizo poslovanja Naftne industrije Srbije (NIS), znan kot »due diligence«. Obiskali so ključne zmogljivosti NIS-a, vključno z bencinskimi servisi, rafinerijo in petrokemijo.

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je objavil kritično analizo srbskega gospodarstva, v kateri državi napoveduje težke ekonomske čase. Po poročanju časnika so glavni razlogi za gospodarsko nazadovanje Srbije množično nezadovoljstvo državljanov, ameriške sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) ter domnevni zlom zunanje politike predsednika Aleksandra Vučića. Analiza poudarja, da se je Vučićeva strategija vzdrževanja dobrih odnosov z vsemi svetovnimi velesilami izkazala za neuspešno v trenutnih geopolitičnih razmerah. Posebej izpostavljajo vpliv sankcij na energetski sektor, ki neposredno omejujejo delovanje NIS, kar v kombinaciji z notranjepolitičnimi pritiski in protesti državljanov ustvarja nestabilno okolje za tuje naložbe in dolgoročno gospodarsko rast države.

V Italiji je s prvim januarjem stopila v veljavo nova davčna zakonodaja, ki je neposredno vplivala na maloprodajne cene pogonskih goriv. Zaradi prilagoditve trošarin, ki vključujejo povišanje obdavčitve dizelskega goriva in hkratno zmanjšanje obremenitev za bencin, je dizel postal dražji od neosvinčenega bencina. To se je na italijanskem trgu zgodilo prvič po treh letih, kar odraža spremenjeno trošarinsko politiko rimske vlade. Povprečna cena dizelskega goriva se je povzpela na 1,66 evra za liter, medtem ko bencin v povprečju stane 1,65 evra za liter. Ukrep je del širšega vladnega manevra, ki želi uravnotežiti davčne obremenitve različnih vrst goriv. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo ta sprememba najbolj prizadela logistični sektor in prevoznike, ki se pri svojem delu zanašajo predvsem na dizelski pogon. Razmerje med cenama goriv se je tako obrnilo v prid bencina, kar bi lahko dolgoročno vplivalo tudi na nakupne navade potrošnikov pri izbiri novih vozil.

V okrožju Konaseema v indijski zvezni državi Andhra Pradesh je prišlo do nevarnega uhajanja naravnega plina iz vrtine v lasti državne družbe Oil and Natural Gas Corporation (ONGC), kar je povzročilo obsežen požar. Incident je sprožil paniko med lokalnim prebivalstvom, zaradi česar so oblasti nemudoma izvedle evakuacijo okoliških vasi. Po doslej dostopnih podatkih v nesreči ni bilo smrtnih žrtev ali poškodovanih, vendar so plameni povzročili precejšnjo materialno škodo na območju vrtine. Predstavniki podjetja ONGC so že prispeli na prizorišče dogodka, kjer skušajo ugotoviti natančen vzrok za uhajanje plina in omejiti nadaljnje širjenje ognja. Gasilci in reševalne ekipe so v polni pripravljenosti, medtem ko strokovnjaki analizirajo tveganja za okolje in zdravje ljudi v bližini. Zaradi resnosti dogodka so bile zaprte lokalne ceste, oskrba z električno energijo pa je bila na območju začasno prekinjena iz varnostnih razlogov. Oblasti še naprej pozorno spremljajo razmere, saj plin še vedno uhaja, kar otežuje gašenje požara.

Odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek prvič pojavil pred ameriškim sodiščem v New Yorku, potem ko so ga ameriške posebne enote v odmevni vojaški operaciji zajele v Venezueli. Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se izrekla za nedolžna v povezavi z obtožbami o narko-terorizmu in trgovini z drogami. Ameriško tožilstvo jima očita sodelovanje z mamilarskimi karteli pri prevozu več tisoč ton kokaina v Združene države Amerike, za kar jima grozi dosmrtna jezniška kazen. Maduro je med postopkom poudaril, da se ima za zakonitega predsednika svoje države in da je bil ugrabljen kot vojni ujetnik. Sodni postopek v Manhattnu predstavlja vrhunec prizadevanj administracije Donalda Trumpa za zamenjavo režima v tej južnoameriški državi. Medtem ko obramba trdi, da Maduro uživa imuniteto kot tuji voditelj države, ZDA njegove legitimnosti ne priznavajo. Ameriški predsednik je v izjavah za javnost priznal, da je operacija povezana tudi z nadzorom nad venezuelskimi zalogami nafte. Madžarski premier Viktor Orbán je razvoj dogodkov označil za pozitivno novico, saj pričakuje, da bo venezuelska nafta po stabilizaciji razmer postala dostopnejša na svetovnih trgih. V Venezueli je vodenje države kot začasna predsednica prevzela Delcy Rodríguez.

Britansko gospodarstvo so zaznamovali pomembni premiki v energetskem in finančnem sektorju. Družba Phillips 66 je dosegla dogovor o nakupu rafinerije nafte Prax Lindsey, ki se je po lanskem začetku likvidacijskega postopka znašla na robu propada. Prevzem, ki ga mora potrditi še regulator, naj bi zagotovil prihodnost obratu v severovzhodnem Lincolnshireju. Hkrati se v bančnem sektorju napovedujejo obsežne spremembe zaradi 2,65 milijarde funtov vrednega prevzema banke TSB s strani španske skupine Santander. Združitev, ki naj bi bila končana v začetku leta 2026, bo verjetno privedla do ukinitve blagovne znamke TSB, zaprtja številnih poslovalnic in znatnega zmanjšanja števila delovnih mest. Na mednarodni ravni švicarska banka UBS vstopa v odločilno fazo integracije nekdanje tekmice Credit Suisse. Z novim letom je Beatriz Martin prevzela vodenje operacij in tehnologije, s čimer želi banka pospešiti zahtevne IT-migracije in zmanjšati operativna tveganja. Medtem je britansko podjetje Fiinu, ki kotira na borzi, poročalo o prvem mesecu dobičkonosnega poslovanja, a se hkrati spopada s pravnimi težavami v svoji poljski enoti Everfex. Podjetje je zaradi domnevnih kršitev konkurenčne prepovedi zamenjalo poljsko vodstvo in sprožilo sodne postopke za zaščito svojih interesov.

Avstralski delniški trg je prvi polni trgovalni dan v novem letu zaključil brez večjih sprememb, čeprav so se tečaji na začetku trgovanja zvišali. Glavni motor dogajanja so bile delnice podjetij v sektorju urana in redkih zemelj, ki so pridobile na vrednosti zaradi stopnjevanja geopolitičnih napetosti v Venezueli. Investitorji so se na negotovost v južnoameriški državi odzvali s povečanim povpraševanjem po energetskih surovinah, kar je sprva potisnilo osrednje indekse navzgor. Kljub začetnemu optimizmu in rasti v energetskem sektorju so se do konca trgovalnega dne dobički stopili, trg pa se je ustalil na izhodiščnih ravneh. Analitiki poudarjajo, da razmere v Venezueli še naprej povzročajo valovanja na svetovnih trgih, zlasti na področju surovin, kar neposredno vpliva na avstralsko gospodarstvo, ki je močno odvisno od izvoza rudnin. Trgovanje je tako minilo v znamenju previdnosti, saj so vlagatelji tehtali med geopolitičnimi tveganji in stabilnostjo domačega trga.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v javnem nagovoru 1. januarja pojasnil trenutno stanje pogovorov o morebitnem vstopu madžarske naftne in plinske družbe Mol v lastniško strukturo Naftne industrije Srbije (NIS). Vučić je poudaril, da uradno še ne more potrditi, da je Mol novi partner srbskega naftnega podjetja, saj celotna finančna in pravna konstrukcija posla še ni zaključena. Ta izjava prihaja po dolgotrajnih špekulacijah o prestrukturiranju lastništva v NIS, ki je trenutno v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta. Kljub previdnosti pri napovedovanju končnega dogovora je predsednik Vučić razkril, da sta podjetji že tesno sodelovali pri postopkih za pridobitev operativne licence za NIS. To sodelovanje nakazuje na poglobljene strateške vezi med Madžarsko in Srbijo na energetskem področju. Srbska vlada si prizadeva za diverzifikacijo partnerstev in zmanjšanje tveganj, ki jih prinašajo mednarodne sankcije proti ruskim energetskim subjektom, pri čemer bi vstop Mola predstavljal pomemben geopolitični in gospodarski premik v regiji Balkana.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javno pozval vodstvo ruskega energetskega giganta Gazprom k hitremu dokončanju pogodbe o prodaji večinskega lastniškega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS) madžarski naftni družbi MOL. Ta poteza je po Vučićevih besedah nujna za zaščito podjetja pred zaostrovanjem mednarodnih sankcij, ki so uperjene proti ruskim podjetjem in posredno ogrožajo stabilnost srbskega energetskega trga. Dogovor o prenosu lastništva med ruskim Gazpromom in madžarskim Molom bi NIS-u omogočil nemoteno poslovanje v okviru evropske energetske infrastrukture, saj bi se s tem podjetje otreslo statusa subjekta pod ruskim nadzorom. Predsednik Vučić je ob tem izpostavil, da je hitra izvedba transakcije ključna za zagotavljanje nemotene oskrbe z derivati in za preprečitev morebitnih zastojev v rafineriji v Pančevu, ki bi se lahko spet pojavili zaradi omejitev pri dobavi surove nafte.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Združene države Amerike so srbski naftni družbi NIS, ki je v večinski lasti ruskih podjetij, podelile začasno licenco za delovanje. Odločitev, ki jo je v sredo potrdil srbski minister za energijo, podjetju omogoča ponovno vzpostavitev proizvodnje, ki je bila pred tem ovirana zaradi ameriških sankcij proti ruskim subjektom. Licenca velja do 23. januarja, kar podjetju zagotavlja kratek operativni okvir za nemoteno poslovanje kljub širšim omejitvam. Ta poteza Washingtona predstavlja določen odmik od stroge politike sankcioniranja podjetij z ruskim kapitalom. NIS, ki velja za ključni steber srbskega energetskega sektorja, je pod nadzorom Moskve, zaradi česar so bili njegovi procesi dobave in prodaje pod nenehnim pritiskom mednarodne skupnosti. Začasna odobritev bo srbskemu gospodarstvu omogočila kratkoročno stabilizacijo na področju oskrbe z naftnimi derivati, hkrati pa v mednarodnih krogih sproža vprašanja o doslednosti izvajanja sankcij proti Rusiji.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Skupina Opec+, ki jo vodita Savdska Arabija in Rusija, je na nedeljski videokonferenci sprejela odločitev o ohranitvi trenutnih omejitev proizvodnje nafte vsaj do aprila. Osem ključnih članic, med katerimi so poleg vodilnih še Irak, Združeni arabski emirati, Kazahstan, Alžirija, Oman in Kuvajt, je potrdilo, da bodo proizvodne kvote za februar in marec ostale nespremenjene. Odločitev o začasni prekinitvi načrtovanega povečanja črpanja v prvem četrtletju leta 2026 ostaja v veljavi, s čimer si organizacija prizadeva stabilizirati svetovne naftne trge. Srečanje ministrov za energijo v naftnem kartelu s sedežem na Dunaju je bilo osredotočeno na vzdrževanje ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Ta poteza je neposredno nadaljevanje strateških odločitev iz konca leta 2025, ko so se države članice prvič odzvale na nestanovitnost cen. Z ohranitvijo trenutne ravni ponudbe želi Opec+ preprečiti presežke na trgu, ki bi lahko povzročili dodaten padec cen surove nafte v luči negotovih globalnih gospodarskih razmer.

V Berlinu je bilo po obsežnem izpadu elektrike, ki je prizadel več deset tisoč ljudi, ponovno priklopljenih približno 7.000 gospodinjstev na električno omrežje. Popravila bi se lahko zavlekla do četrtka. Oblasti preiskujejo možnost požiga s strani levičarskih ekstremistov. Pojavilo se je tudi pismo, v katerem se skupina prizna odgovornost za požig.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem javnem nagovoru ponudil roko sprave ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in izrazil pripravljenost na resne pogovore o sklenitvi sporazuma za boj proti trgovini z drogami. Maduro je njun nedavni telefonski pogovor opisal kot zelo prisrčen in poudaril, da je Venezuela odprta za dialog, v kolikor si Washington resnično želi sodelovanja na tem področju. Poleg varnostnih vprašanj je venezuelski voditelj izpostavil tudi gospodarske priložnosti ter dejal, da je država pripravljena sprejeti ameriške naložbe v zameno za izvoz nafte. Ta nenaden premik v retoriki prihaja po obdobju izjemno zaostrenih odnosov, ki so vključevali ameriške vojaške napade na venezuelsko infrastrukturo in uvedbo strogih sankcij. Madurova pripravljenost na koncesije pri vprašanju narkotikov in energetike nakazuje poskus stabilizacije razmer pod novim pritiskom Trumpove administracije. Kljub spravnim tonom pa ostaja negotovo, ali bodo Združene države Amerike sprejele te pogoje ali nadaljevale s politiko maksimalnega pritiska, ki so jo izvajale v preteklih mesecih.

Naftna industrija Srbije (NIS) je sporočila, da jim je ameriško Ministrstvo za finance podaljšalo licenco, kar jim omogoča nadaljnje operativne aktivnosti, vključno s ponovnim zagonom rafinerije v Pančevu in uvozom surove nafte do 23. januarja 2026. Ta licenca omogoča opravljanje transakcij, ki sicer ne bi bile možne zaradi sankcij.

Japonski jen je v primerjavi z ameriškim dolarjem dosegel dvotedensko najnižjo vrednost, pri čemer je USD/JPY presegel 157,00. Novozelandski dolar se je umaknil pod 0,5800, medtem ko naj bi Fed po mnenju guvernerja Stephena Mirana letos znižal obrestne mere za več kot 100 bazičnih točk. GBP/USD bi lahko našel glavno oviro pri devetdnevnem EMA.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo rafinerija nafte v Pančevu ponovno začela obratovati med 17. in 18. januarjem. Po njegovih besedah pričakujejo prihod prvih 85.000 ton surove nafte najpozneje do 15. januarja, medtem ko naj bi se proizvodnja naftnih derivatov začela okoli 25. ali 26. januarja. Ponovni zagon rafinerije je tesno povezan z dogovorom o usodi podjetja NIS, o čemer je Vučić že poročal v začetku leta. Predsednik je ob tem pozval rusko in madžarsko stran, naj čim prej dosežeta dogovor glede kupoprodajne pogodbe za Naftno industrijo Srbije (NIS). Dogovor med ruskimi lastniki in madžarskimi partnerji je ključen za stabilizacijo poslovanja in zagotavljanje dolgoročne energetske varnosti države. Vučić je poudaril, da je hitra sklenitev pogajanj v interesu srbskega trga, saj bo le tako mogoče zagotoviti nemoteno oskrbo z gorivom v prihodnjih mesecih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v soboto predlagal Denisa Šmihala, trenutnega obrambnega ministra in nekdanjega predsednika vlade, za novega ministra za energijo. Ta poteza je del širše vladne rekonstrukcije, ki jo je Zelenski začel izvajati v začetku leta 2026, da bi optimiziral delovanje državne uprave v času trajajočega konflikta. Šmihalova premestitev na energetski resor sledi petkovi napovedi, da bo obrambno ministrstvo prevzel Mihajlo Fedorov, dosedanji minister za digitalno preobrazbo. Predlog za imenovanje Šmihala na čelo ministrstva za energijo mora zdaj potrditi še ukrajinski parlament (Vrhovna rada). Zelenski je v uradni izjavi poudaril, da so bile o prerazporeditvi opravljene potrebne konzultacije, cilj pa je okrepiti energetski sektor, ki je ključnega pomena za državno varnost. Šmihal velja za izkušenega politika, ki je pred vodenjem obrambnega resorja opravljal funkcijo premierja, kar mu daje širok vpogled v delovanje kritične infrastrukture. Kadrovske menjave v vrhu ukrajinske oblasti odražajo potrebo po novi dinamiki pri vodenju države, ki je že več kot 1400 dni v vojni.

Na iranskem prostem trgu so se cene plemenitih kovin in tujih valut ponovno zvišale, kar odraža stopnjevanje inflacijskih pritiskov v državi. Vrednost ameriškega dolarja je narasla na 136.870 tomanov, medtem ko je cena 18-karatnega zlata dosegla približno 14,4 milijona tomanov za gram. Še posebej izrazit skok je zabeležil zlatnik Emami, katerega cena se je povzpela na 153.050.000 tomanov, kar potrjuje trend močne devalvacije lokalne valute v primerjavi s prejšnjimi meseci. Trgovanje na teheranskem trgu je 4. januarja 2026 potekalo v znamenju visoke volatilnosti. Kljub nekaterim poročilom o manjših dnevnih nihanjih navzdol pri posameznih vrstah 18-karatnega zlata, je splošni trend cen kovancev ostal negativen za kupno moč prebivalstva. Razmere so neposredna posledica gospodarske nestabilnosti in rastočih inflacijskih pričakovanj, ki vlagatelje silijo v nakupe zlata kot varnega zatočišča. Razkorak med uradnim in tržnim tečajem valute se še naprej poglablja, kar povzroča dodatne motnje v iranskem finančnem sistemu.

Ruska federacija je na ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike naslovila formalno diplomatsko noto, v kateri zahteva prenehanje zasledovanja tankerja za prevoz nafte. Plovilo, ki je bilo prvotno namenjeno v Venezuelo, se že skoraj dva tedna uspešno izogiba ameriškemu priporu, kar je sprožilo diplomatski spor med Moskvo in Washingtonom. Dva vira, seznanjena z zadevo, sta potrdila, da je bila nota poslana na silvestrovo, kar poudarja nujnost, ki jo ruska stran pripisuje reševanju tega vprašanja. Zasledovanje tankerja je del širših prizadevanj Združenih držav za uveljavljanje sankcij proti Venezueli in omejevanje ruskega sodelovanja pri prevozu energentov iz te južnoameriške države. Kljub ameriškim poskusom, da bi plovilo prevzeli v svojo oskrbo, se je tanker izmaknil nadzoru, kar v mednarodnih vodah povzroča dodatne napetosti. Ruska stran trdi, da je ravnanje ameriških oblasti neupravičeno in v nasprotju z mednarodnimi pomorskimi pravili, medtem ko ameriška administracija vztraja pri izvajanju svoje zunanje politike glede sankcioniranih režimov. Incident še dodatno zaostruje že tako napete odnose med velesilama na področju energetske varnosti in geopolitičnega vpliva v Latinski Ameriki.

Predsednik Trump je izjavil, da bi ameriška podjetja lahko prevzela venezuelsko naftno industrijo. Analitiki in ekonomisti ne pričakujejo, da bi situacija v Venezueli z Madurovim zajetjem vplivala na svetovno gospodarstvo ali finančne trge. Pojavilo se je tudi vprašanje venezuelskega nahajališča zlata, vrednega 1,4 bilijona dolarjev.

V nemški zvezni deželi Saška se je pričela načrtovana sečnja gozdnih površin, ki so predvidene za širitev dnevnega kopa rjavega premoga Nochten. Lastnica gozdnega zemljišča si je do zadnjega trenutka prizadevala preprečiti poseg v naravo, vendar so bili njeni pravni poskusi neuspešni. Začetek del pomeni nadaljevanje energetske strategije na tem območju, ki kljub prizadevanjem za razogljičenje še vedno vključuje izkoriščanje fosilnih goriv. Sodišče je zavrnilo zadnjo pritožbo lastnice, s čimer so bile odstranjene pravne ovire za podjetje, ki upravlja z rudnikom. Odločitev odraža kompleksnost nemškega energetskega prehoda, kjer se interesi varovanja okolja in zasebne lastnine pogosto znajdejo v nasprotju z državnimi energetskimi potrebami in že podeljenimi koncesijami za rudarjenje. Sečnja se je začela takoj po pravnomočnosti sodbe, kar je sprožilo nove razprave o prihodnosti rjavega premoga v državi.

Osnovno javno tožilstvo v Bitoli je po končani preiskavi vložilo obtožnico proti osmim fizičnim osebam in eni pravni osebi zaradi suma zlorab pri postopkih javnih naročil v Rudarsko-energetskem kombinatu (REK) Bitola. Med obtoženimi je pet nekdanjih vodilnih uslužbencev, vključno z direktorjem kombinata in vodji podružnic, ki so v letu 2023 po navedbah tožilstva zlorabljali svoje položaje pri naročanju storitev in opreme. Preiskava je razkrila sistemske nepravilnosti pri dodeljevanju pogodb, s katerimi so obtoženi favorizirali določena podjetja in s tem povzročili znatno škodo javnim sredstvom. Obtožnica zajema kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja in pooblastil ter goljufije, ki so bile izvedene preko vnaprej dogovorjenih razpisnih pogojev. Primer predstavlja eno večjih protikorupcijskih akcij v energetskem sektorju Severne Makedonije v zadnjem obdobju.

Novi članki potrjujejo, da bo francoska vlada znižala račune za elektriko s 1. februarjem 2026. Znižanje bo doseženo z zmanjšanjem tarifne dajatve za prenos električne energije, kar bo povprečno gospodinjstvo stalo približno 10 evrov na leto.

Glavni izvršni direktor nemškega energetskega velikana RWE Markus Krebber je v zadnji izjavi napovedal, da se bodo cene električne energije in zemeljskega plina v prihodnje znižale. Krebber je pojasnil, da so glavni razlogi za ta trend predvsem državne subvencije in nenehno povečevanje ponudbe na energetskem trgu. Po njegovih besedah so se trgi stabilizirali, kar bo postopoma prineslo olajšanje tako za industrijske porabnike kot za gospodinjstva. Kljub optimističnim napovedim pa je prvi mož RWE opozoril tudi na določena tveganja, ki bi lahko upočasnila ali obrnila ta trend. Med ključnimi dejavniki negotovosti ostajajo geopolitične napetosti in morebitne motnje v dobavnih verigah. Kljub temu podjetje pričakuje, da bo povečana ponudba energentov v kombinaciji z državnimi ukrepi v prihodnjem obdobju prevladala nad tveganji in zagotovila vzdržnejše cenovno okolje na evropskih energetskih borzah.

Egiptovsko državno podjetje EGAS in katarski energetski velikan QatarEnergy sta podpisala memorandum o soglasju, ki predvideva okrepitev sodelovanja pri prodaji in uvozu utekočinjenega naravnega plina (LNG). V skladu s dogovorom bo Katar Egiptu poleti leta 2026 dobavil do 24 pošiljk tega energenta. Pošiljke bodo namenjene v pristanišči Sokhna in Damietta, kar bo Kairu omogočilo stabilno oskrbo s plinom v obdobju povečane porabe. Kairo s temi ukrepi ne zagotavlja le energetske varnosti v poletnih mesecih, temveč načrtuje tudi dolgoročno strategijo vrnitve v vlogo neto izvoznika plina. Egiptovske oblasti pričakujejo, da bodo z rastjo domače proizvodnje ta status ponovno dosegle do leta 2027. Sporazum predstavlja pomemben korak v krepitvi energetskih vezi med državama, ki sta v zadnjem obdobju okrepili sodelovanje tudi na področju raziskav morskega dna.