Portugalski nogometni zvezdnik Cristiano Ronaldo je kupil prestižno nepremičnino v vrednosti 30 milijonov evrov, ki bo služila kot njegovo bivališče po koncu aktivne športne kariere. Luksuzna vila se nahaja v obmorskem predmestju približno 48 kilometrov izven Lizbone. Z nakupom ene najdražjih zasebnih rezidenc v državi Ronaldo načrtuje svojo prihodnost po umiku z nogometnih zelenic, pri čemer nepremičnina zagotavlja visoko stopnjo zasebnosti in udobja za njegovo družino. Čeprav se 40-letni napadalec še ni uradno upokojil, investicija potrjuje njegove namere o vrnitvi v domovino. Nepremičnina, ki jo mediji opisujejo kot pravo palačo, predstavlja pomemben del nogometaševega investicijskega portfelja in priprav na življenje po nogometu. Ronaldo, ki trenutno igra v Savdski Arabiji, z izbiro lokacije v bližini portugalske prestolnice ohranja močno vez z domačim okoljem. Gradnja in opremljanje dvorca sta bila usmerjena v zagotavljanje vrhunske infrastrukture, ki bo športniku omogočala miren prehod v obdobje po koncu profesionalnega igranja. Nakup odmeva v portugalski javnosti kot eden največjih nepremičninskih poslov v zasebnem sektorju.

Avstralsko sodišče je preklicalo zaseg luksuzne nepremičnine v Melbournu, ki je bila povezana z južnosudanskim ministrom za delo Jamesom Hothom Maijem. Družina nekdanjega borca za neodvisnost in sedanjega vladnega funkcionarja se je na sodišču uspešno uprla policijskemu zasegu hiše, ki so jo oblasti prvotno odvzele v okviru preiskave o izvoru premoženja. Gre za odmeven primer, kjer je policija poskušala dokazati, da so bila sredstva za nakup pridobljena na nezakonit način v Južnem Sudanu. Sodni postopek se je končal v prid Maijeve družine, ki je ponovno prevzela lastništvo nad objektom. Primer je v Avstraliji sprožil razprave o nadzoru nad premoženjem tujih politikov in vprašanjih korupcije, vendar sodišče na podlagi predloženih dokazov ni potrdilo pogojev za trajen zaseg. Minister Mai je vseskozi zavračal očitke o nepravilnostih, odločitev sodišča pa pomeni konec dolgotrajnega pravnega spora med avstralskimi organi pregona in visokim uradnikom afriške države.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je sprožila obsežne poteze za utrditev vpliva nad ključnimi zveznimi institucijami in zemljišči v Washingtonu. Trump je prek novih pravil Kennedyjevega centra za uprizoritvene umetnosti dosegel, da lahko o ključnih vprašanjih glasujejo le člani upravnega odbora, ki jih je imenoval sam. To je sledilo februarski zamenjavi celotnega odbora, ki ga je nato izvolil za predsednika centra. Kljub odsotnosti uradne odobritve kongresa so zgradbo in spletno stran centra že preimenovali z vključitvijo Trumpovega imena, kar je povzročilo odpovedi umetniških dogodkov in upad prodaje vstopnic. Hkrati je ministrstvo za notranje zadeve preklicalo najemno pogodbo neprofitni organizaciji National Links Trust, ki je upravljala tri javna igrišča za golf v prestolnici, kar odpira pot za neposreden vpliv Trumpove administracije na te nepremičnine. Na političnem področju se republikanska stranka spopada z notranjimi kritikami zaradi obsežnega preoblikovanja volilnih okrajev po državi, kar je republikanec Kevin Kiley označil za popolno norost. Medtem ko so nekatere zvezne države, kot so Kalifornija, Missouri in Teksas, nove načrte že uveljavile, se drugod soočajo z zavrnitvami. V Teksasu so demokratski poslanci z odhodom iz države začasno preprečili sklepčnost in s tem zavlekli sprejetje zakonodaje o prerazporeditvi okrajev. Kljub tem prizadevanjem demokrati beležijo uspehe na lokalni ravni, med drugim z zgodovinsko zmago Renee Hardman v Iowi, kar analitiki pripisujejo nezadovoljstvu volivcev nad Trumpovo politiko in neizpolnjenimi gospodarskimi obljubami.

V Nemčiji stanovanjske zadruge postajajo vse bolj priljubljena alternativa na nepredvidljivem nepremičninskem trgu, saj najemnikom zagotavljajo visoko stopnjo varnosti in dolgoročno stabilne najemnine. Člani zadrug niso le najemniki, temveč solastniki, kar praktično izključuje tveganje za odpoved najemnega razmerja zaradi lastnih potreb lastnika, kar je sicer pogost pojav pri zasebnih najemodajalcih. Sistem temelji na plačilu deleža v zadrugi, kar članom omogoča bivanje v stanovanjih, ki so običajno cenejša od tržnih povprečij. Kljub številnim prednostim pa se zainteresirani posamezniki srečujejo z določenimi ovirami. Največja težava je omejena razpoložljivost prostih enot, saj so čakalne liste v večjih mestih pogosto dolge več let, nekatere zadruge pa so zaradi prevelikega povpraševanja začasno celo ustavile sprejemanje novih članov. Poleg tega morajo novi člani ob vstopu vplačati kapitalske deleže, ki lahko znašajo več tisoč evrov, kar predstavlja začetno finančno obremenitev, čeprav se ta znesek ob izstopu iz zadruge vrne. Stanovanjske zadruge tako ostajajo ključen steber socialne stanovanjske politike, ki spodbuja skupnostno bivanje in preprečuje gentrifikacijo mestnih središč.

Prodaja stanovanjskih nepremičnin v kanadskem mestu Calgary je decembra 2025 upadla za 14,2 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem leto prej. Po podatkih lokalnega nepremičninskega združenja Calgary Real Estate Board je bilo v zadnjem mesecu leta prodanih le 1.126 domov, kar potrjuje negativen trend, ki je zaznamoval celotno leto. Poleg manjšega obsega trgovanja so zabeležili tudi padec cen, saj se je referenčna cena na letni ravni znižala za 4,7 odstotka. Upad prodaje v decembru neposredno sledi novembrskemu trendu, ko je trg prav tako beležil dvoštevilčni upad prometa in rast zalog neprodanih nepremičnin. Analitiki ocenjujejo, da so nižje cene posledica večje ponudbe na trgu, ki presega trenutno povpraševanje. Gre za eno najizrazitejših ohlajanj nepremičninskega trga v regiji v zadnjih letih, kar vpliva na širšo gospodarsko dinamiko mesta Calgary ob zaključku poslovnega leta.