Savdski organ za trg kapitala (CMA) je v torek uradno potrdil regulativne spremembe, ki bodo z začetkom februarja 2026 omogočile neposreden dostop do borznega trga vsem kategorijam tujih vlagateljev. Gre za strateško odločitev kraljevine, s katero želi Rijad okrepiti vlogo tujega kapitala v svojem gospodarstvu in diverzificirati finančne vire izven naftnega sektorja. Do sedaj so bili pogoji za vstop na savdski trg omejeni na določene institucije in kvalificirane investitorje, nova pravila pa odpravljajo te omejitve. Sprejetje novih pravil pomeni, da bodo lahko tuji posamezniki in podjetja neposredno vlagali v vrednostne papirje, uvrščene na savdsko borzo. Ukrep je del širšega programa 'Vision 2030', katerega cilj je preobrazba Savdske Arabije v vodilno svetovno naložbeno središče. Finančni strokovnjaki ocenjujejo, da bo liberalizacija trga znatno povečala likvidnost in privabila nove tokove kapitala iz Azije, Evrope in Amerike, kar bo utrdilo položaj kraljevine kot najmočnejšega finančnega akterja na Bližnjem vzhodu.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Sirski predsednik Ahmed Šara in savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman sta v telefonskem pogovoru razpravljala o krepitvi gospodarskih vezi in naložbah med državama. Voditelja sta poudarila pomen medsebojnega sodelovanja pri stabilizaciji regije in naslovila ključna vprašanja dvostranskih odnosov, ki so se v zadnjem obdobju začeli normalizirati. Sogovornika sta se v pogovoru osredotočila na konkretne možnosti za investicije v sirsko gospodarstvo, ki po dolgotrajnih konfliktih potrebuje tuji kapital. Poleg gospodarskih tem sta Šara in bin Salman izmenjala mnenja o širšem regionalnem razvoju, pri čemer sta izpostavila nujnost usklajenega delovanja za zagotavljanje miru na Bližnjem vzhodu. Gre za enega pomembnejših stikov na visoki ravni med Damaskom in Rijadom, ki potrjuje ponovno vključevanje Sirije v arabsko diplomacijo.

Francosko podjetje Orano, ki je specializirano za rudarjenje in predelavo urana, je od Ministrstva za energijo Združenih držav Amerike prejelo finančno podporo v višini 900 milijonov dolarjev. Sredstva so namenjena gradnji nove tovarne za obogateni uran v Oak Ridgeu v zvezni državi Tennessee. Celotna naložba v projekt je ocenjena na približno 5 milijard dolarjev, začetek proizvodnje pa v podjetju načrtujejo na začetku prihodnjega desetletja. To odločitev so v družbi Orano označili za pomemben mejnik pri širitvi svojih zmogljivosti na ameriškem trgu. Projekt predstavlja ključen del širše strategije administracije pod vodstvom Donalda Trumpa, ki si prizadeva za krepitev domače jedrske proizvodnje in zmanjšanje odvisnosti od uvoza ruskega urana. Ameriško ministrstvo je ob tem napovedalo skupni paket financiranja v višini 2,7 milijarde dolarjev, namenjen razvoju zmogljivosti za bogatenje urana na tleh ZDA. Orano namerava pogodbo dokončno potrditi v prvi polovici leta, nato pa nadaljevati z razvojem obrata, ki bo ključen za oskrbo z energijo v prihodnosti.

Cene zlata na indijskem trgu so se 6. januarja 2026 znatno povišale, pri čemer je cena 24-karatnega zlata dosegla 13.882 indijskih rupij za gram. V mestu Chennai so zabeležili še višje vrednosti, kjer je gram najčistejšega zlata stal 13.921 rupij, 22-karatno zlato pa se je prodajalo po 12.761 rupij za gram. Skok cen je bil opazen v vseh večjih indijskih mestih, vključno z Delhijem, Mumbajem in Kolkato. Poleg zlata se je podražilo tudi srebro, katerega cena je narasla na 253 rupij za gram. Analitiki poročajo o povečanem povpraševanju in tržni nestanovitnosti, ki vpliva na plemenite kovine. Indijski potrošniki, ki so med največjimi porabniki zlata na svetu, se v tem obdobju srečujejo z visokimi stroški nakupa, kar vpliva na lokalno trgovino z nakitom in investicijsko povpraševanje v regiji.

Zlati investicijski kovanec Jurij Zmagovalec z nominalno vrednostjo 50 rubljev je v letu 2025 ponovno postal najbolje prodajani investicijski kovanec v Rusiji. Po podatkih državne kovnice Goznak je omenjeni kovanec predstavljal kar 68 odstotkov celotne prodaje vseh investicijskih kovancev v državi. Rezultati potrjujejo prevladujoč položaj tega numizmatičnega artikla na ruskem trgu plemenitih kovin. Kot poroča tiskovna agencija RIA Novosti, kovanec ohranja svojo priljubljenost med vlagatelji zaradi likvidnosti in prepoznavnosti. Podatki Goznaka kažejo na stabilno povpraševanje po fizičnem zlatu v Ruski federaciji, pri čemer se večina investitorjev odloča za preverjene nacionalne simbole. Leto 2025 pri tem ni bilo izjema, saj je kovanec s podobo svetega Jurija močno presegel prodajne rezultate vseh drugih konkurenčnih produktov v svoji kategoriji.

Avstralski finančni trg je v zadnjem obdobju zaznal pospešen odliv kapitala, saj se mednarodni investitorji vse pogosteje odločajo za preusmeritev svojih sredstev na druge globalne trge. Glavna razloga za ta premik sta povečano tveganje, povezano z obrestnimi merami, ter razmeroma nizki dobički domačih podjetij, ki ne dosegajo pričakovanj v primerjavi s hitro rastočimi tujimi trgi. Ta trend odraža jasno sporočilo vlagateljem, naj priložnosti za visoke donose iščejo zunaj avstralskih meja. Zaradi šibkih obetov za domačo gospodarsko rast in vztrajnih denarnih tveganj se je zmanjšala privlačnost avstralskih naložbenih razredov. Investitorji zdaj dajejo prednost trgom, ki obljubljajo precej višje donose, medtem ko se avstralsko gospodarstvo spopada z obdobjem stagnacije dobičkov v ključnih sektorjih. Takšne razmere povzročajo negotovost na lokalnih borzah in krepijo pritisk na avstralski finančni sistem, ki izgublja konkurenčno prednost v svetovnem merilu.

Nemški kancler Friedrich Merz je v pismu koalicijskim partnerjem ocenil, da je gospodarski položaj Nemčije kritičen, prihodnje leto pa bo po njegovih napovedih izjemno težavno. Kot poročajo tuji mediji, vključno z nemško revijo Spiegel, je kancler v dokumentu opredelil prednostne naloge vlade, pri čemer je poudaril nujnost reševanja sistemskih težav, ki zavirajo rast. Po Merčevih navedbah se nemško gospodarstvo spopada s prenizko produktivnostjo ter previsokimi birokratskimi in davčnimi obremenitvami. Kancler je v pismu izpostavil, da mora vlada v prihodnjem obdobju prednostno oblikovati bolj ugodno okolje za investicije in razvoj podjetništva. Njegova opozorila nakazujejo na premik v vladni politiki, kjer bo gospodarski sektor stopil v ospredje državnih prizadevanj. Napovedi za leto 2026 so po Merčevih besedah povezane s težkimi preizkušnjami, kar zahteva takojšnje strukturno prilagajanje, da bi se izognili dolgotrajnejši stagnaciji največjega evropskega gospodarstva.

Ruska federacija je v ponedeljek izvedla silovit napad na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov, kjer je pet raketnih izstrelkov zadelo in poškodovalo kritično energetsko infrastrukturo. Po navedbah lokalnih oblasti so napadi povzročili dodatno škodo na že tako oslabljenem energetskem omrežju države, ki je tarča sistematičnega uničevanja. Poleg napadov na severovzhodu države so ruske sile ciljale tudi jugovzhodno mesto Dnipro, kjer je bilo zadeto podjetje v lasti ameriškega kmetijskega giganta Bunge. Napad na obrat podjetja Bunge predstavlja neposreden udarec gospodarskim subjektom s tujim kapitalom v regiji, kar bi lahko še dodatno zaostrilo napetosti med Moskvo in Washingtonom. Ukrajinski uradniki so potrdili, da se spopadi in zračni napadi na civilno ter industrijsko infrastrukturo stopnjujejo, medtem ko se energetska podjetja trudijo vzdrževati oskrbo prebivalstva. Dogodki potrjujejo nadaljevanje ruske strategije uničevanja vitalnih virov pred zimskimi meseci, kar je neposredno povezano s preteklimi obsežnimi napadi na omrežje.

Avstralski poslovni konglomerat SGH Limited, ki je pod nadzorom milijarderja Kerryja Stokesa, se je povezal z ameriškim jeklarjem Steel Dynamics za prevzem največjega avstralskega proizvajalca jekla BlueScope Steel. Ponudba za prevzem, ki je ocenjena na približno 13 milijard ameriških dolarjev, predvideva nakup in kasnejšo razdelitev podjetja med oba partnerja. Steel Dynamics kot uveljavljen igralec na ameriškem trgu s tem korakom krepi svojo prisotnost v regiji, medtem ko SGH Limited nadaljuje širitev svojega industrijskega portfelja. Načrtovani prevzem predstavlja enega največjih poslov v avstralskem industrijskem sektorju v zadnjem obdobju. Čeprav so pogovori še v začetni fazi ocenjevanja, bi izvedba posla pomenila korenito spremembo v lastniški strukturi in operativnem delovanju družbe BlueScope, ki ima ključno vlogo v avstralski težki industriji. Analitiki pozorno spremljajo odziv vodstva družbe BlueScope in morebitne regulatorne ovire, ki bi se lahko pojavile pri tako obsežni transakciji.

Portugalski nogometni zvezdnik Cristiano Ronaldo je kupil prestižno nepremičnino v vrednosti 30 milijonov evrov, ki bo služila kot njegovo bivališče po koncu aktivne športne kariere. Luksuzna vila se nahaja v obmorskem predmestju približno 48 kilometrov izven Lizbone. Z nakupom ene najdražjih zasebnih rezidenc v državi Ronaldo načrtuje svojo prihodnost po umiku z nogometnih zelenic, pri čemer nepremičnina zagotavlja visoko stopnjo zasebnosti in udobja za njegovo družino. Čeprav se 40-letni napadalec še ni uradno upokojil, investicija potrjuje njegove namere o vrnitvi v domovino. Nepremičnina, ki jo mediji opisujejo kot pravo palačo, predstavlja pomemben del nogometaševega investicijskega portfelja in priprav na življenje po nogometu. Ronaldo, ki trenutno igra v Savdski Arabiji, z izbiro lokacije v bližini portugalske prestolnice ohranja močno vez z domačim okoljem. Gradnja in opremljanje dvorca sta bila usmerjena v zagotavljanje vrhunske infrastrukture, ki bo športniku omogočala miren prehod v obdobje po koncu profesionalnega igranja. Nakup odmeva v portugalski javnosti kot eden največjih nepremičninskih poslov v zasebnem sektorju.

Delnice nizozemskega tehnološkega giganta ASML so na borzi ponovno dosegle rekordno vrednost in prvič presegle mejo 1000 evrov. Razlog za strmo rast tečajev je povečano optimistično pričakovanje glede novih naročil strojev za izdelavo čipov. Ključni kupci, med katerimi izstopa južnokorejski Samsung in drugi vodilni proizvajalci spominskih čipov, krepijo povpraševanje po najsodobnejši litografski opremi, ki jo ekskluzivno proizvaja nizozemsko podjetje. Analitiki v investicijskih bankah napovedujejo, da bi se lahko rast nadaljevala tudi v prihodnje, pri čemer nekatere napovedi vrednost delnice postavljajo celo pri 1300 evrih. Podjetje ASML velja za hrbtenico globalne industrije polprevodnikov, saj njihova tehnologija omogoča proizvodnjo najnaprednejših mikročipov na svetu. Trenutni trendi na področju umetne inteligence in digitalizacije dodatno spodbujajo povpraševanje po njihovih produktih, kar investitorji interpretirajo kot začetek novega obdobja visoke rasti za podjetje.

Finska pijačarska skupina Olvi Group je uspešno zaključila prevzem Banjalučke pivare, s čimer je uradno postala lastnica največje pivovarne v Bosni in Hercegovini. Postopek transakcije, ki se je začel z objavo namere septembra 2025, se je formalno sklenil 5. januarja 2026. S tem dnem je banjaluško podjetje postalo polnopravni del finske skupine, ki namerava z nakupom okrepiti svojo prisotnost na trgih jugovzhodne Evrope. Nakup vključuje celotno dejavnost pivovarne, ki je bila do zdaj v lasti investicijskega sklada Altima UK Value Investments Limited. Banjalučka pivara, znana predvsem po svoji blagovni znamki Nektar, je s tem prešla pod okrilje strateškega partnerja iz Severne Evrope. Za finsko skupino Olvi, ki že obvladuje pomembne tržne deleže v baltskih državah in na Finskem, ta korak predstavlja pomembno širitev na Balkan, kjer bodo skušali izkoristiti obstoječo infrastrukturo in uveljavljeno blagovno znamko za nadaljnji razvoj poslovanja v regiji.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ob obisku v Trebinju potrdil, da je Srbija pripravljena investirati več kot 200 milijonov evrov v gradnjo novega letališča. Vučić je ob tem pozval pristojne institucije v Bosni in Hercegovini ter entiteti Republika Srbska, naj pospešijo postopke za izdajo potrebnih dovoljenj za začetek projekta. Po njegovih besedah gre za strateško naložbo, od katere srbska stran ne namerava odstopiti. Projekt gradnje letališča v Trebinju velja za ambiciozen infrastrukturni načrt, ki bi povezal to regijo s širšim mednarodnim prostorom, hkrati pa okrepil gospodarske in politične vezi med Srbijo in Republiko Srbsko. Kljub napovedim o visokih vlaganjih projekt ostaja odvisen od usklajevanja med različnimi ravnmi oblasti v Bosni in Hercegovini, kjer se pogosto pojavljajo vprašanja glede pristojnosti nad državnim premoženjem in zemljišči. Srbska stran pričakuje, da bodo birokratske ovire kmalu odpravljene, kar bi omogočilo prehod v fazo izvedbe.

Cene plemenitih kovin bodo po napovedih analitikov banke ING v letu 2026 dosegle nove rekordne vrednosti. Glavni dejavniki, ki spodbujajo bikovski trend na trgu zlata, vključujejo neprekinjene nakupe centralnih bank, pričakovano znižanje obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) ter šibkejši ameriški dolar. Analitiki pričakujejo, da bo povprečna cena zlata v letu 2026 znašala približno 4.325 dolarjev za unčo, k čemur bodo prispevali tudi geopolitična tveganja in povečano povpraševanje po skladih, ki kotirajo na borzi (ETF). Trg srebra prav tako ohranja močno podporo, saj so se cene v zadnjem obdobju znatno zvišale, kar odraža širše zaupanje vlagateljev v plemenite kovine kot varno zatočišče v času svetovne negotovosti. Poleg monetarne politike Združenih držav Amerike na trg vplivajo tudi trgovinski spori pod vodstvom predsednika Trumpa in vprašanja glede neodvisnosti Feda. Vlagateljem se svetuje previdnost, saj visoka nihajnost cen zahteva strateško prilagajanje portfeljev v prihodnjih dveh letih.

Družba AIA Korea je zaradi naraščajočega povpraševanja po zavarovanjih v tujih valutah uvedla nov produkt pokojninskega zavarovanja, denominiranega v ameriških dolarjih. Gre za odziv na hitro staranje prebivalstva in trende zgodnejšega upokojevanja v Južni Koreji, hkrati pa produkt nagovarja vlagatelje, ki želijo zaščititi svoje premoženje pred šibkostjo domače valute von. Pri tem produktu se premije in izplačila izvajajo v dolarjih, kar zavarovancem omogoča izkoriščanje tečajnih gibanj in višjih obrestnih mer v primerjavi s klasičnimi varčevalnimi računi. Poleg tega so v letu 2025 stopile v veljavo pomembne spremembe na področju načrtovanja upokojitve v Združenih državah Amerike, ki jih prinašata zakonodaja Secure 2.0 in One Big Beautiful Bill Act. Te spremembe vključujejo prilagoditve prispevkov za inflacijo in nove pogoje za račune tipa Roth, kar neposredno vpliva na strategije dolgoročnega varčevanja. Finančne institucije poudarjajo, da ameriški dolar ostaja varno globalno sredstvo, ki omogoča stabilnejši dohodek v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju poklicnega upokojevanja.

Izvoz pametnih telefonov iPhone iz Indije je presegel mejnik 50 milijard ameriških dolarjev v okviru vladne sheme spodbud, povezanih s proizvodnjo (PLI). Ta dosežek poudarja močno rast indijskega izvoznega sektorja, razširitev proizvodnih zmogljivosti podjetja Apple ter vse večjo vlogo države v njegovi globalni proizvodni mreži. Samo v prvih devetih mesecih proračunskega leta 2026 je izvoz iPhonov znašal skoraj 16 milijard dolarjev, kar je kumulativno vrednost pošiljk v petletnem obdobju sheme PLI potisnilo čez omenjeno mejo. Pričakuje se, da se bo ta številka do konca obdobja še znatno povišala, saj so do izteka sheme ostali še trije meseci. Uspeh sheme PLI kaže na strateški premik podjetja Apple, ki pospešeno diverzificira svojo dobavno verigo izven Kitajske. Indija je s tem postala ključno središče v svetovni dobavni verigi elektronike, kar potrjujejo tudi napovedi o selitvi celotne proizvodnje prihajajočih modelov za ameriški trg v to regijo. Apple je s tem rezultatom na področju izvoza iz Indije prehitel svojega največjega tekmeca, podjetje Samsung, kar utrjuje njegov položaj vodilnega izvoznika visokotehnoloških naprav v državi. Ta mejnik ne predstavlja le finančnega uspeha, temveč tudi potrditev indijske gospodarske politike spodbujanja domače proizvodnje.

Tajvanska borza je dosegla rekordno vrednost, pri čemer so k rasti prispevale delnice s področja umetne inteligence. Vlagatelji ocenjujejo vpliv ameriške aretacije venezuelskega predsednika Madura na trge, pri čemer se zlato in srebro dražita, cene nafte pa so se stabilizirale. Kljub temu strokovnjaki, kot je Ray Dalio, opozarjajo, da je trenutna umetna inteligenca v zgodnji fazi borznega mehurčka in predlagajo preusmeritev naložb iz ameriških delnic v zlato. Poročali so tudi, da so kitajske banke pozvane k oceni izpostavljenosti Venezuele.

Hamburški župan Peter Tschentscher je izrazil optimizem glede dokončanja gradnje nebotičnika Elbtower, ki naj bi bil po novih načrtih zaključen do leta 2029. Projekt, ki je zaradi insolventnosti investitorja Signa Group dlje časa stal, bo po županovih besedah vključeval tudi nov prirodoslovni muzej (Naturkundemuseum). Čeprav so dela na gradbišču trenutno ustavljena, mestne oblasti verjamejo, da je dokončanje objekta le še vprašanje nekaj let. Načrti za prihodnost stavbe predvidevajo spremenjeno namembnost nekaterih delov nebotičnika, s čimer želijo zagotoviti dolgoročno vzdržnost in javni pomen investicije. Vključitev muzeja v projekt Elbtower predstavlja strateško odločitev, ki bi objektu podelila večjo kulturno vrednost in privabila širši krog obiskovalcev. Kljub preteklim finančnim težavam in zapletom z lastništvom, Tschentscher poudarja, da projekt ostaja ključen del hamburške mestne silhuete in gospodarskega razvoja območja HafenCity.

Najem pisarniških prostorov v osmih največjih indijskih mestih se je v letu 2024 povečal za 25 odstotkov in dosegel rekordnih 61,4 milijona kvadratnih čevljev (približno 5,7 milijona kvadratnih metrov). Po podatkih nepremičninskega svetovalnega podjetja Cushman & Wakefield je ta rast posledica izjemnega povpraševanja tako domačih kot tujih podjetij, kar odraža dolgoročno stabilnost indijskega nepremičninskega trga. Leta 2024 je neto zakup prostorov znašal 49,1 milijona kvadratnih čevljev, kar pomeni, da so lanski rezultati bistveno presegli prejšnja obdobja. Analiza po mestih kaže na neenakomerno porazdelitev rasti, saj so največji vzpon zabeležili v mestih Bengaluru, Hiderabad, Pune, Delhi-NCR in Čenaj. Nasprotno pa se je obseg najemov zmanjšal v Mumbaju, Kalkuti in Ahmedabadu. Anshul Jain iz podjetja Cushman & Wakefield je poudaril, da rekordne številke niso le prehoden trend, temveč signalizirajo trajno rast, ki jo poganjajo predvsem globalni centri zmogljivosti (GCC). Napovedi za leto 2026 ostajajo optimistične, saj strokovnjaki pričakujejo nadaljnjo širitev teh centrov in povečano povpraševanje po sodobnih poslovnih prostorih.

Globalni glasbeni gigant Universal Music Group (UMG) je prek svoje indijske podružnice sklenil strateško partnerstvo z eno vodilnih bollywoodskih produkcijskih hiš, Excel Entertainment. V okviru pogodbe je UMG kupil 30-odstotni lastniški delež v podjetju, ki ga vodi Farhan Akhtar, celotno vrednost indijske družbe pa so ocenili na približno 267 milijonov dolarjev (2.400 milijonov indijskih rupij). Investicija v višini 80 milijonov dolarjev predstavlja pomemben korak v širitvi UMG na hitro rastoči južnoazijski trg, kjer glasba iz filmske produkcije zavzema osrednje mesto. S tem sporazumom je Universal Music India pridobil globalne pravice za filmsko glasbo (soundtracke) produkcijske hiše Excel Entertainment. Partnerstvo je zasnovano z namenom pospeševanja rasti indijskega podjetja na področju digitalnih vsebin in filmov, hkrati pa utrjuje položaj UMG kot ključnega igralca v indijski zabavni industriji. Gre za eno največjih neposrednih tujih investicij v indijski medijski sektor v zadnjem obdobju, kar odraža naraščajoč pomen indijske popularne kulture na svetovnem prizorišču.

Donald Trump je po napadu v venezuelski prestolnici izjavil, da bodo Združene države Amerike skupaj s skupino prevzele upravljanje Venezuele in obnovile naftno industrijo. Poudaril je, da se bodo ameriška naftna podjetja vrnila v Venezuelo in vložila milijarde dolarjev.

Nemški kemični koncern BASF bo konec marca odprl novo tovarno na Kitajskem. Kljub velikim upanjem v rast na kitajskem trgu, naložba sproža skepticizem zaradi geopolitičnih napetosti in prizadevanj za zmanjšanje gospodarske odvisnosti od Kitajske.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnem prijetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura v okviru vojaške operacije napovedal korenite spremembe v venezuelski energetski politiki. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike prevzele nadzor nad državo in njenimi naftnimi rezervami, ki so največje na svetu, z utemeljitvijo, da so venezuelski vladni režimi v preteklosti ZDA "ukradli" nafto. Kot povračilni ukrep in sredstvo za obnovo države namerava Trump vključiti največje ameriške naftne korporacije, ki bodo v Venezuelo vložile več milijard dolarjev za sanacijo dotrajane infrastrukture. Ameriški predsednik trdi, da bo celoten proces financiran neposredno iz prihodkov od prodaje venezuelske nafte, kar pomeni, da operacija za ameriške davkoplačevalce ne bo predstavljala finančnega bremena. Čeprav so ZDA po vojaškem posredovanju prevzele upravljanje nad viri, ameriški embargo na venezuelsko nafto za zdaj ostaja v veljavi, medtem ko Trump napoveduje povečanje proizvodnje, ki je v zadnjih letih močno upadla. Pod Madurovim vodstvom je država proizvedla manj kot milijon sodčkov dnevno, kar je trikrat manj kot v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila industrija nacionalizirana. Trumpov načrt predvideva, da bodo ameriška podjetja povrnila svoje investicije s prihodnjimi dobički od prodaje naftnih derivatov na svetovnih trgih.

Po poročanju medijev je predsednik Trump izjavil, da bi lahko venezuelska naftna industrija s podporo ZDA zaslužila veliko denarja. Uprava naj bi ameriškim naftnim podjetjem, ki pričakujejo odškodnino za zaseženo premoženje v Venezueli, ponudila podporo pod pogojem, da ponovno investirajo v državo.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročanju o prijetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura napovedal, da bodo največje ameriške naftne družbe v Venezuelo vložile več milijard dolarjev. Namen teh sredstev je predvsem obnova dotrajane energetske infrastrukture v državi, ki se ponaša z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. Trump je poudaril, da bodo Združene države Amerike močno vpletene v prihodnji razvoj tamkajšnje industrije, s čimer želijo povrniti nekdanjo zmogljivost črpanja, ki je v zadnjih desetletjih drastično upadla. Venezuela, ki ima v lasti približno 17 odstotkov svetovnih naftnih rezerv, se je v zadnjem obdobju soočala s hudim pomanjkanjem naložb, slabim upravljanjem in mednarodnimi sankcijami. Medtem ko je država v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja proizvedla do 3,5 milijona sodov nafte dnevno, je lanska proizvodnja v povprečju dosegla le okoli 1,1 milijona sodov, kar predstavlja zgolj odstotek svetovne proizvodnje. Kljub ogromnim zalogam v regiji Orinoko gre večinoma za težko nafto, katere proizvodnja je draga in zahteva napredno tehnično znanje, ki ga bodo po novem zagotavljala ameriška podjetja.

Donald Trump je opozoril Indijo, da bi lahko ZDA še dodatno zvišale carine, če bo država nadaljevala z uvozom ruske nafte. Izjavil je, da se je premier Narendra Modi zavedal njegovega nezadovoljstva glede tega vprašanja. Trump je poudaril, da ZDA obvladujejo trgovinska orodja in lahko hitro zaostrijo carine, če države ne bodo sledile njihovim stališčem.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal obsežne načrte za obnovo venezuelskega naftnega sektorja, v katerega nameravajo ameriška podjetja vložiti več milijard ameriških dolarjev. Odločitev sledi nedavnim ameriškim zračnim napadom na strateške cilje v državi, s katerimi so Združene države Amerike prevzele nadzor nad dostopom do največjih svetovnih zalog surove nafte. Trump je poudaril, da bodo ameriške energetske družbe ključne pri obnovi uničene infrastrukture in zagotavljanju nemotenega pretoka nafte. Med podjetji, ki bodo imela največje koristi od nove situacije, se omenja zlasti energetski gigant Chevron s sedežem v Houstonu, ki je že sedaj prisoten na venezuelskem trgu. Cilj operacije je po navedbah Washingtona stabilizacija oskrbe z naftno in modernizacija zastarelih proizvodnih obratov, ki so bili v času režima Nicolása Madura zanemarjeni. Kritiki opozarjajo, da gre za neposreden poskus prevzema naravnih bogastev suverene države pod krinko humanitarne ali varnostne intervencije.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Skoraj leto dni po katastrofalnih požarih v Kaliforniji so nepremičninski investitorji pokupili približno 40 odstotkov vseh prodanih zemljišč na prizadetih območjih. Po podatkih nepremičninskega podjetja Redfin so investitorji izkoristili padec vrednosti in prazne parcele, na katerih so nekoč stale nekatere najdražje hiše v Združenih državah Amerike. Analiza podjetja Zillow kaže, da je bila skupna vrednost stanovanjskih nepremičnin na prizadetem območju pred naravno nesrečo ocenjena na 46 milijard ameriških dolarjev. Požari so uničili več kot 11.000 stanovanjskih objektov in opustošili preko 16.000 hektarjev površin v predmestjih Los Angelesa. Poročila razkrivajo, da se je ponudba nepremičnin v bližini požarišč močno povečala takoj po koncu najhujšega ognja, trend rasti novih oglasov pa se je nadaljeval tudi v začetku leta 2025. Medtem ko so vrednosti nepremičnin v okolici nekoliko padle, so investitorji v praznih zemljiščih prepoznali priložnost za dolgoročne donose. Mediana vrednosti domov v teh prestižnih predmestjih je pred požari znašala skoraj dva milijona dolarjev, kar poudarja obsežnost finančne izgube za lokalne prebivalce in zavarovalnice.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v televizijskem intervjuju izrazil pripravljenost na pogovore z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede vprašanj zatiranja trgovine z mamili in gospodarskih investicij. Maduro se je izognil neposredni potrditvi ali zanikanju navedb o morebitnem ameriškem napadu na venezuelska pristanišča, o katerih je predhodno poročal Trump, vendar je poudaril, da nacionalna obramba zagotavlja ozemeljsko celovitost države. Predsednik Maduro je poudaril, da je Venezuela odprta za ameriške investicije v naftni sektor, pri čemer je kot primer uspešnega sodelovanja izpostavil družbo Chevron. Po njegovih besedah bi Washington lahko dosegel celovite sporazume o gospodarskem razvoju, če bi se odločil za dialog. Maduro je prav tako zavrnil ameriške obtožbe o vpletenosti njegove vlade v trgovino z narkotiki in trdil, da je Venezuela žrtev kolumbijskih tihotapcev kokaina. Kljub napetostim je venezuelski voditelj opisal svoj zadnji telefonski pogovor s Trumpom iz novembra kot vljuden in spoštljiv. Poudaril je, da so venezuelski predstavniki večkrat obvestili Washington o pripravljenosti na resen sporazum o boju proti narkotikom, s čimer poskuša Caracas stabilizirati odnose v luči ameriških sankcij in obtožb o ogrožanju varnosti ZDA.

Pri Ozak AI so napovedali, da bi naložba 250 dolarjev lahko ob uvrstitvi pri ceni 1 dolar prinesla 17.800 dolarjev, do leta 2027 pa celo 125.000 dolarjev, če bi cena dosegla 7 dolarjev. Cena zlata se je zaradi pričakovanj znižanja obrestnih mer s strani Fed in geopolitičnih tveganj povzpela na skoraj 4.350 dolarjev. Analitiki napovedujejo, da bi Ripple v dveh tednih lahko dosegel ceno 2,05 dolarja.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Administracija Združenih držav Amerike je ameriškim naftnim podjetjem postavila pogoj, da morajo vložiti znatna sredstva v venezuelski naftni sektor, če želijo prejeti odškodnine za svoje pred leti zaplenjeno premoženje. Washington je predstavnike največjih naftnih družb opozoril, da bo povrnitev stroškov za odvzeta sredstva, kot so vrtalne naprave in cevovodi, mogoča le ob njihovi aktivni udeležbi pri obnovi tamkajšnje energetske infrastrukture. Ta poteza sledi nedavnim ameriškim vojaškim operacijam in aretaciji Nicolasa Madura, kar je v državi povzročilo politično nestabilnost in gospodarsko negotovost. Naftna podjetja so ob teh zahtevah izrazila resne pomisleke glede varnosti svojih zaposlenih in opreme v državi. Poleg vprašanj o prihodnjem političnem vodstvu Venezuele podjetja skrbi tudi ekonomska upravičenost tovrstnih naložb, saj ni jasno, ali bodo cene nafte na svetovnem trgu dovolj visoke, da bi pokrile stroške obsežne obnove. Kljub dolgoletnim prizadevanjem za vrnitev odvzetih sredstev, ameriški naftni sektor ostaja previden glede vnovičnega vstopa na venezuelski trg pod trenutnimi pogoji.

Predsednik Trump je podpisal izvršni ukaz, ki blokira 2,9 milijona dolarjev vreden posel s polprevodniki med podjetjema HieFo Corp. in Emcore Corp. Ukaz je bil izdan zaradi skrbi glede nacionalne varnosti, povezane s Kitajsko, in zahteva, da HieFo Corp. proda omenjeno poslovanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je podjetju HieFo (瀚孚光電) naložil obvezno odprodajo sredstev, pridobljenih od ameriške družbe Emcore. Odločitev temelji na 721. členu zakona o obrambni proizvodnji, pri čemer je Bela hiša kot glavni razlog navedla zaščito nacionalne varnosti Združenih držav Amerike. Podjetje HieFo, ki ga po navedbah ameriške administracije nadzoruje kitajski državljan, je s prevzemom določenih delov podjetja Emcore pridobilo dostop do napredne polprevodniške tehnologije, kar je sprožilo zaskrbljenost glede morebitnega prenosa kritičnega znanja v Kitajsko. Ukrep predstavlja nadaljevanje zaostrene politike Washingtona do kitajskih naložb v ameriški tehnološki sektor, zlasti na področju polprevodnikov in optoelektronike. Trumpova administracija je ocenila, da bi lastništvo nad temi sredstvi tujemu subjektu omogočilo ukrepanje, ki bi lahko ogrozilo varnostne interese države. S tem korakom so ZDA znova pokazale odločnost pri omejevanju dostopa Pekinga do naprednih tehnologij, ki so ključne za sodobno industrijo in vojaško opremo. Podjetje HieFo mora zdaj v določenem časovnem okviru izvesti popolno odprodajo vseh spornih sredstev in intelektualne lastnine, pridobljene v omenjeni transakciji.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja začela delovati v Venezueli z namenom izkoriščanja tamkajšnjih obsežnih zalog surove nafte. Ta poteza sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer Trumpova administracija Venezuelo obtožuje kraje ameriškega premoženja in virov. Odločitev o gospodarskem prodoru na venezuelska naftna polja, ki so ocenjena na visoke vrednosti, je sprožila ostre odzive v ameriški politiki. Senator Bernie Sanders je takšno zunanjo politiko označil za »čisti imperializem« in opozoril, da ukrepi spominjajo na najtemnejša poglavja ameriških intervencij v Latinski Ameriki. Združene države Amerike obenem ohranjajo stike z določenimi predstavniki trenutnega vodstva v Venezueli, vključno s podpredsednico Delsy Rodríguez, kar nakazuje na kompleksno strategijo pritiska in iskanja novih gospodarskih priložnosti. Morebitna zamenjava oblasti v Caracasu pod vplivom ZDA bi lahko korenito spremenila razmere na svetovnem naftnem trgu, saj si naftni giganti obetajo dostop do 18 bilijonov dolarjev vrednih virov. Kljub ostrim napovedim o blokadi tankerjev in obtožbam o terorizmu, se zdi, da je primarni cilj ameriške administracije vzpostavitev nadzora nad ključnimi energetskimi surovinami v regiji.

Legendarni ameriški investitor Warren Buffett se je uradno upokojil z mesta glavnega izvršnega direktorja konglomerata Berkshire Hathaway, ki ga je vodil več kot šest desetletij. Pod njegovim vodstvom se je podjetje preoblikovalo iz propadajoče tekstilne tovarne v globalni finančni imperij, ki je danes vreden več kot bilijon dolarjev. Buffett, ki bo letos dopolnil 95 let, je svojo naložbeno pot v Berkshire Hathawayu začel leta 1962, ko je delnice kupoval po ceni okoli 7,60 dolarja. Danes vrednost delnice razreda A presega 755.000 dolarjev, kar predstavlja več kot 4,7-milijonodstotno kumulativno rast vrednosti. Ob Buffettovem odhodu podjetje razpolaga z rekordnimi 382 milijardami dolarjev v gotovini, kar sproža ugibanja o prihodnjih strateških potezah novega vodstva. Konglomerat, ki vključuje hčerinske družbe, kot sta GEICO in BNSF, ter obsežne lastniške deleže v podjetjih Apple, Coca-Cola in American Express, je v zadnjih 12 četrtletjih beležil neto prodajo delnic. Takšno kopičenje likvidnih sredstev nekateri analitiki interpretirajo kot pripravo na morebitni večji upad trga. Hkrati se v investicijskih krogih pojavljajo vprašanja, ali bo nova generacija voditeljev spremenila Buffettov konservativni odklonilen odnos do digitalnih sredstev, kot so kriptovalute.

Greg Abel je uradno prevzel funkcijo glavnega izvršnega direktorja ameriškega multinacionalnega konglomerata Berkshire Hathaway, s čimer se je končalo več desetletij trajajoče obdobje pod vodstvom Warrena Buffetta. Legendarni vlagatelj Buffett je ob predaji poslov izrazil globoko zaupanje v svojega naslednika in poudaril, da bi Abla izbral pred katerim koli drugim investicijskim voditeljem za upravljanje svojih osebnih financ. Abel, ki je pred tem nadzoroval ne-zavarovalniške posle podjetja, se zdaj spopada z vodenjem enega največjih svetovnih poslovnih imperijev. Novi vodja se bo na svojem položaju moral soočiti s številnimi zahtevnimi izzivi, vključno z upravljanjem ogromnih gotovinskih rezerv podjetja, ki dosegajo rekordne ravni. Poleg finančnega upravljanja bo moral Abel ohraniti edinstveno kulturo podjetja in prevzeti širok nabor odgovornosti, ki jih je prej opravljal Buffett. Čeprav se je vodstvena struktura spremenila, se od novega direktorja pričakuje kontinuiteta v investicijski strategiji, ki temelji na dolgoročni vrednosti in stabilnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je z odlokom blokiral prodajo polprevodniških sredstev ameriškega podjetja Emcore družbi HieFo Corp, ki jo upravlja kitajski državljan. Transakcija, ki je bila ocenjena na približno tri milijone ameriških dolarjev, je po mnenju Bele hiše predstavljala tveganje za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je v obrazložitvi poudaril, da obstajajo prepričljivi dokazi o možnosti ukrepanja družbe HieFo na način, ki bi ogrozil ameriške interese, zlasti na področju kritične tehnologije polprevodnikov. Odločitev sledi priporočilu medresorskega Odbora za tuje naložbe v ZDA (CFIUS), ki je izrazil zaskrbljenost zaradi dostopa kitajskega podjetja do patentiranih tehnologij in možnosti izvoza specializiranih čipov iz indijevega fosfida v tujino. Družba HieFo ima sedaj na voljo 180 dni, da pod nadzorom ameriških oblasti odsvoji že pridobljena sredstva. Ta poteza potrjuje zaostrovanje ameriške politike do kitajskih naložb v visokotehnološki sektor, kar se sklada s preteklimi Trumpovimi opozorili o varnostnih tveganjih, ki jih predstavljajo kitajske tehnologije.

Vrednost kriptovalute bitcoin se je v zadnjem četrtletju leta 2025 močno znižala, zaradi česar je žeton leto sklenil v rdečih številkah. Kljub začetnemu optimizmu in rasti v prvi polovici leta je bitcoin v zadnjih mesecih izgubil ves pridobljeni zagon. Analitiki opozarjajo, da bi se lahko negativen trend nadaljeval tudi v letu 2026, saj nekateri strokovnjaki menijo, da je trg ostal brez novih kupcev, kriptovaluta pa nima notranje vrednosti. Napovedi za prihodnje leto ostajajo negotove, saj so na trg v letu 2025 močno vplivali zunanji dejavniki, ki so zasenčili specifično dogajanje v industriji. Nekateri skeptiki celo napovedujejo, da bitcoin morda nikoli več ne bo dosegel meje 100.000 ameriških dolarjev. Investitorji in deležniki na trgu zdaj z zanimanjem pričakujejo nove razvojne korake, ki bi lahko stabilizirali trg, vendar trenutno prevladuje pesimizem glede nadaljnjih donosov.

Indijski poslovneži načrtujejo aktivno širitev na ruski trg in prevzem tržnih deležev, ki so ostali prazni po umiku zahodnih podjetij zaradi geopolitičnih razmer. Kot je 3. januarja poudaril predsednik Indijske poslovne zveze (IBA) v Rusiji Sammy Kotwani, indijska podjetja v ruski ekonomiji vidijo izjemno priložnost. Po njegovih besedah ruski trg ponuja velik potencial, zlasti v sektorjih, kjer je nastal razkorak med ponudbo in povpraševanjem po odhodu evropskih in ameriških korporacij. Kotwani je izpostavil, da so indijski investitorji pripravljeni vlagati v različne panoge, vključno s farmacijo, proizvodnjo in tehnološkimi rešitvami. Ta poteza odraža širši trend krepitve gospodarskih vezi med New Delhijem in Moskvo v času, ko Rusija išče nove trgovinske partnerje zunaj zahodnega kroga. Indijska poslovna skupnost ocenjuje, da lahko s svojo prisotnostjo učinkovito nadomesti manjkajoče storitve in izdelke, hkrati pa utrdi dolgoročni strateški položaj v državi. Ta premik pomeni pomembno prestrukturiranje dobavnih verig in mednarodnih trgovinskih odnosov v evrazijski regiji.

Predsednik Trump je izjavil, da bi ameriška podjetja lahko prevzela venezuelsko naftno industrijo. Analitiki in ekonomisti ne pričakujejo, da bi situacija v Venezueli z Madurovim zajetjem vplivala na svetovno gospodarstvo ali finančne trge. Pojavilo se je tudi vprašanje venezuelskega nahajališča zlata, vrednega 1,4 bilijona dolarjev.

Ameriški delniški trg je tik pred dosegom redkega mejnika, saj bo indeks S&P 500 po napovedih že tretje leto zapored zaključil z dvomestno rasto. Takšen niz se je od leta 1940 zgodil le petkrat, kar poudarja izjemno obdobje donosnosti za vlagatelje na ameriških borzah. Indeks S&P 500 naj bi letošnje leto sklenil s približno 17-odstotno rasto, kar sledi 23-odstotnemu skoku v letu 2024 in 24-odstotnemu povečanju v letu 2023. Analitiki že pripravljajo napovedi za leto 2026, medtem ko se trg spopada z visokimi pričakovanji glede nadaljnjega gospodarskega zagona. Ta trend rasti odraža odpornost ameriškega gospodarstva in močne poslovne rezultate podjetij, kljub preteklim negotovostim glede obrestnih mer in inflacije. Vlagatelji so v tem triletnem obdobju uživali v nadpovprečnih donosih, ki so presegli zgodovinska povprečja. Čeprav so tri zaporedna leta takšnih rasti statistično redka, so trenutne tržne razmere in tehnološki napredek, predvsem na področju umetne inteligence, močno podpirali vrednosti delnic največjih ameriških korporacij.

Hyundai je na sejmu CES 2026 predstavil holografski zaslon na vetrobranskem steklu, čeprav je bila avtomobilska prisotnost na sejmu manj izrazita. Samsung je razkril vizijo za življenjski slog, ki ga poganja umetna inteligenca, in predstavil novo linijo naprav in storitev, ki temeljijo na UI. Korejski proizvajalci baterij pa so izrazili optimizem glede ponovnega zagona rasti v letu 2026, pri čemer stavijo na sisteme za shranjevanje energije (ESS), umetno inteligenco in zmanjševanje stroškov.

Prvi polni trgovalni teden v letu 2026 je na ameriške borze prinesel povečano negotovost, saj so vlagatelji z nestrpnostjo pričakovali objavo mesečnih podatkov o trgu dela. Ti podatki bi lahko povzročili prekinitev prazničnega zatišja in spodbudili večja nihanja tečajev vrednostnih papirjev v Združenih državah Amerike. Po mirnem koncu preteklega leta so oči finančne javnosti uprte v statistiko zaposlovanja, ki velja za enega ključnih kazalnikov zdravja največjega svetovnega gospodarstva. Analitiki so opozarjali, da bi morebitna odstopanja od pričakovanj lahko sprožila buren odziv na delniških trgih, ki so se v prvih dneh januarja šele prebujali iz zimskega spanca. Poleg podatkov o zaposlovanju je začetek leta 2026 postregel z vrsto drugih gospodarskih objav, ki so pomembne za oblikovanje naložbenih strategij v novem koledarskem letu. Vlagatelji so se zato pripravljali na povečano volatilnost, ki običajno spremlja prve resne objave makroekonomskih podatkov po prazničnem obdobju.

Azijske gospodarske velesile so leto 2025 zaključile z ugodnimi kazalniki, ki napovedujejo nadaljnjo širitev v prihodnjem letu. Indija je uradno prehitela Japonsko in postala četrto največje gospodarstvo na svetu z bruto domačim proizvodom v višini 4,18 bilijona ameriških dolarjev. Država se nahaja v t.i. fazi 'Zlatolaske' (Goldilocks), ki jo zaznamujejo visoka gospodarska rast, nizka inflacija in robustno bančno poslovanje. Indijska vlada pod vodstvom stranke BJP za leto 2026 načrtuje nove reforme za olajšanje poslovanja in spodbujanje zasebnih naložb. Vietnam je v istem obdobju uspešno zaključil petletni načrt socialno-ekonomskega razvoja, pri čemer so proračunski prihodki do sredine decembra dosegli 94 milijard dolarjev. Država se pospešeno vključuje v svetovno trgovino, pri čemer so prihodki iz uvozno-izvoznih dejavnosti narasli za 9 odstotkov. Vietnam se po trenutnih projekcijah uvršča na pot, da postane eno izmed 30 največjih gospodarstev na svetu, k čemur prispevajo predvsem močne neposredne tuje naložbe in učinkovito makroekonomsko upravljanje. Nekoliko bolj previdne so napovedi v Južni Koreji, kjer guverner centralne banke Rhee Chang-yong napoveduje 1,8-odstotno gospodarsko rast. Čeprav številka odraža okrevanje po lanskem upadu, Rhee opozarja na strukturne razlike med sektorji. Rast poganja predvsem polprevodniški cikel, medtem ko preostali deli gospodarstva beležijo nižjo, 1,4-odstotno rast. Vse tri države se bodo v prihodnje morale spopadati z geopolitičnimi negotovostmi in morebitnimi novimi carinskimi omejitvami na globalnem trgu.

Ameriški finančni trgi so v začetku leta 2026 stopili v obdobje povečane negotovosti, medtem ko se tri ključna podjetja na področju umetne inteligence (UI) in vesoljske tehnologije — SpaceX, OpenAI in Anthropic — pripravljajo na vstop na borzo. Kljub napovedim o rekordnih javnih ponudbah delnic (IPO), ki bi lahko dosegle vrednosti več sto milijard dolarjev, vlagatelje skrbi upravičenost ogromnih naložb v UI. Do leta 2026 naj bi naložbe v opremo in infrastrukturo UI dosegle 500 milijard dolarjev, vendar se industrija spopada z vprašanji o zanesljivosti in finančni vzdržnosti teh sistemov po prvotnem navdušenju v preteklih letih. Na avtomobilskem trgu je prišlo do zgodovinskega premika, saj je kitajski proizvajalec BYD v letu 2025 s prestola največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil izrinil ameriško Teslo. Teslina prodaja je padla za več kot osem odstotkov, kar strokovnjaki pripisujejo močni konkurenci, odpravi ameriških davčnih olajšav in upadu priljubljenosti Elona Muska na ključnih trgih zaradi njegovih političnih stališč. Medtem ko so tehnološke delnice na Wall Streetu v začetku leta sprva beležile rast, so do konca trgovanja v petek ti dobički izpuhteli, indeks S&P 500 pa je zdrsnil za 0,1 odstotka, kar nakazuje na previdnost vlagateljev v novem letu.

Svetovno finančno krajino ob koncu leta 2025 zaznamujejo premiki v tehnološkem sektorju, kriptovalutah in avtomobilski industriji. Kitajsko podjetje BYD je uradno prehitelo ameriško Teslo in postalo največji proizvajalec električnih vozil na svetu, potem ko je v letu 2025 dobavilo 4,6 milijona vozil. Hkrati se finančni trgi pripravljajo na eno najpomembnejših obdobij javnih ponudb delnic (IPO) v zgodovini, saj so podjetja SpaceX, OpenAI in Anthropic napovedala načrte za vstop na borzo v letu 2026, pri čemer vrednotenje OpenAI že presega 500 milijard dolarjev. Na področju maloprodajnega trgovanja je platforma Robinhood poročala o umirjanju dejavnosti svojih strank po rekordnem oktobru. Kljub rasti prihodkov od trgovanja s kriptovalutami in opcijami, analitiki za leto 2026 napovedujejo nižje donose indeksa S&P 500. Medtem ko se trg nezamenljivih žetonov (NFT) sooča s presežkom ponudbe in padcem cen, pa fintech podjetja, kot sta Polymarket in Kalshi, beležijo rekordne investicije v višini več milijard dolarjev. Trump Media je medtem napovedal partnerstvo s Crypto.com za distribucijo digitalnih žetonov delničarjem, kar je povzročilo kratkotrajno rast vrednosti njihovih delnic.

V Črni gori, natančneje na deponiji komunalnih odpadkov Možura pri Baru, so uradno zagnali prvo elektrarno na deponijski plin v regiji. Gre za strateški okoljski projekt, ki so ga v sodelovanju izvedli deponija Možura, Eko sklad in slovenski Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR). Naprava, ki je bila v poskusnem obratovanju že od konca preteklega leta, bo omogočila znatno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ter boljši nadzor nad vplivi deponije na okolje, hkrati pa bo prispevala k lokalni proizvodnji električne energije. Celotna vrednost investicije je ocenjena na 1,8 milijona evrov, projekt pa predvideva letno proizvodnjo do 7,5 GWh električne energije. Direktor deponije Senad Arabelović je poudaril pomen tehnologije za energetsko samooskrbo in trajnostni razvoj regije. Projekt predstavlja pomemben korak pri sanaciji deponijskih plinov, ki bi sicer nenadzorovano uhajali v ozračje, sedaj pa se koristno uporabljajo za proizvodnjo energije, kar odraža širši regionalni trend prehoda na obnovljive vire energije s pomočjo mednarodnega kapitala in znanja.

Danska energetska družba Ørsted je napovedala pravne ukrepe proti ameriški zvezni vladi zaradi odločitve o zaustavitvi gradnje velikega vetrnega parka ob vzhodni obali Združenih držav Amerike. Projekt morske vetrne elektrarne, ki je bil v času izdaje odredbe o prekinitvi del že v zaključni fazi postavitve, predstavlja ključen del strategije podjetja na področju obnovljivih virov energije. Vodstvo podjetja trdi, da je bila odločitev o zaustavitvi neutemeljena in da neposredno ogroža njihove investicije ter cilje prehoda na čisto energijo. Spor med danskim koncernom in ameriško administracijo se je zaostril po tem, ko je vlada pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa odredila takojšnjo prekinitev del na morju. Podjetje Ørsted, ki velja za svetovnega vodjo na področju vetrne energije, želi s tožbo doseči razveljavitev te odločitve in nadaljevanje del. Primer bi lahko postavil pomemben precedens za prihodnje tuje investicije v ameriški sektor zelene energije, saj poudarja politična tveganja, s katerimi se spopadajo mednarodna podjetja pri izvajanju obsežnih infrastrukturnih projektov v ZDA.

Podjetja DeepSeek, Qualcomm in Palantir so razkrila ključne inovacije, ki bi lahko korenito spremenila razvoj in uporabo umetne inteligence (AI). DeepSeek je predstavil arhitekturo ‘mHC’, ki obeta učinkovitejše urjenje velikih jezikovnih modelov brez potrebe po sorazmernem povečevanju računalniške moči. Čeprav so raziskovalci do nove metode zadržani in opozarjajo na težave pri praktični implementaciji, gre za pomemben premik v smeri optimizacije virov. Istočasno Qualcomm vstopa na področje robotike s celovitim naborom tehnologij za ‘fizično AI’. Njihova nova arhitektura omogoča razvoj širokega spektra naprav, od gospodinjskih robotov do humanoidov, ki so zmožni samostojnega sklepanja in prilagajanja. Vzporedno s tem se v industriji uveljavlja koncept ‘inteliticije’ (angl. intelition), ki ga zagovarja podjetje Palantir. Ta predvideva prehod od AI kot zunanjega orodja k sistemu, kjer ljudje in stroji nenehno sodelujejo znotraj enotnega ontološkega modela podjetja, kar omogoča sočasno odločanje v realnem času.

Azijski delniški trgi so prvi trgovalni dan v letu 2026 zabeležili rast, vendar strokovnjaki opozarjajo, da bi se lahko nadaljnji trend zviševanja vrednosti ustavil. Glavna vira zaskrbljenosti za investitorje sta morebitni pok mehurčka v sektorju umetne inteligence (AI) in vse večja razhajanja v obrestnih politikah azijskih držav. Ker je azijsko gospodarstvo močno vpeto v globalne dobavne verige tehnoloških velikanov, bi lahko vsakršen upad zaupanja na Wall Streetu neposredno prizadel regionalne borze. Analitiki pri Bloombergu izpostavljajo pet ključnih trendov, ki bodo oblikovali letošnje leto, pri čemer poudarjajo ranljivost podjetij, povezanih z razvojem umetne inteligence. Poleg tehnološkega tveganja bo na kapitalske trge vplivala tudi različna hitrost prilagajanja denarnih politik, saj nekatere države v regiji še vedno ohranjajo restriktivne ukrepe, medtem ko druge že razmišljajo o sproščanju. Ta negotovost povzroča previdnost med vlagatelji, kljub pozitivnemu začetku leta.

Kitajski veleposlanik v Beogradu Li Ming je v uradni izjavi ocenil, da sta Srbija in Kitajska v letu 2025 dosegli pomemben napredek v medsebojnih odnosih. Napovedal je, da bo leto 2026 prineslo še tesnejše sodelovanje, večje število skupnih projektov in nove investicije, kar bo neposredna posledica uresničevanja novega kitajskega petletnega načrta. Po njegovih besedah ta strateški dokument predstavlja izjemno priložnost za Srbijo, ki jo Peking obravnava kot ključno partnerico v regiji. Veleposlanik je poudaril, da se bo kitajsko-srbsko prijateljstvo v prihodnjem obdobju še krepilo, pri čemer bo poudarek na gospodarskem razvoju in infrastrukturnem povezovanju. Ming verjame, da bodo načrtovani ukrepi Kitajske omogočili stabilno rast in nove razvojne možnosti za srbsko gospodarstvo, kar utrjuje položaj Beograda kot osrednjega kitajskega zaveznika na Balkanu.

Podpredsednica srbske vlade in ministrica za gospodarstvo Adrijana Mesarović je sporočila, da je srbska vlada podaljšala licenco družbi Naftna industrija Srbije (NIS). Ministrica je odločitev označila za najboljšo novico ob začetku novega leta, saj naj bi podaljšanje zagotovilo stabilnost na energetskem trgu in nadaljevanje investicij v srbsko gospodarstvo. Odločitev je ključnega pomena za nemoteno delovanje največje energetske družbe v državi, ki je v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta, a ostaja strateški steber srbskega gospodarstva. Podaljšanje licence omogoča družbi NIS nadaljnje raziskovanje, proizvodnjo in predelavo nafte ter zemeljskega plina. Mesarovićeva je ob tem poudarila, da gre za pomemben korak pri zagotavljanju energetske varnosti države, ki se v zadnjih letih spopada s kompleksnimi geopolitičnimi razmerami na področju oskrbe z energenti. Gre za rutinski, a strateško pomemben postopek, ki vpliva na tisoče delovnih mest in proračunske prihodke Srbije.

Španski turistični sektor je v novembru ohranil stabilno rast, čeprav se je dinamika prihodov tujih gostov v primerjavi s prejšnjimi meseci nekoliko upočasnila. Po podatkih španskega statističnega urada (INE) se je število prihodov povečalo za 2,1 odstotka, medtem ko je turistična poraba narasla za 5 odstotkov. Glavni razlog za skromnejšo rast števila obiskovalcev je bil opazen upad na francoskem trgu, ki sicer predstavlja drugi najpomembnejši vir tujih turistov za Španijo. Kljub novembrskemu zatišju so skupni letni podatki izjemno ugodni. V prvih enajstih mesecih leta je državo obiskalo že 91,5 milijona tujih turistov, kar predstavlja nov zgodovinski rekord. Analitiki ocenjujejo, da bo Španija do konca leta 2025 dosegla ali celo presegla mejnik 97 milijonov obiskovalcev, nekateri pa napovedujejo, da bi v letu 2026 lahko presegla magično mejo 100 milijonov turistov. Gospodarski pomen panoge ostaja ključen, saj rast porabe prehiteva rast števila prihodov, kar nakazuje na višjo dodano vrednost turističnih storitev.

Nekdanji poslanec kitajske nacionalistične stranke (KMT) in bivši koordinator njenega možganskega trusta Chen Hsueh-sheng je potrdil svojo novo politično vlogo. Na povabilo županje Taichunga Lu Shiow-yen je bil imenovan za generalnega sekretarja mestne komisije za spodbujanje investicij (IDB). Svojo novo pot je Chen napovedal prek družbenih omrežij z zapisom "Plujem proti Taichungu", s čimer je naznanil premik svoje kariere v osrednji Tajvan po zaključku dela v strankarskem raziskovalnem središču. V svoji novi vlogi bo Chen zadolžen za ključno povezovanje med mestno upravo in gospodarskim sektorjem. Njegove prednostne naloge vključujejo vzpostavljanje tesnejših stikov s podjetji, zagotavljanje podpore investitorjem ter izboljšanje komunikacijskih kanalov med javnim in zasebnim sektorjem. Chen je poudaril, da pričakuje izjemno dinamično delovno okolje, vendar se je zavezal k polnemu angažmaju za uspeh mestne ekipe pod vodstvom županje Lu. Imenovanje velja za strateško okrepitev lokalne uprave z izkušenim političnim kadrom.

Črnogorsko ministrstvo za prostorsko načrtovanje, urbanizem in državno premoženje je uradno objavilo mednarodni natečaj za urbanistično in arhitekturno rešitev Bloka A1, ki predstavlja prvo fazo načrtovanega stanovanjskega naselja Velje brdo v Podgorici. Projekt obsega območje v izmeri 61.356 kvadratnih metrov, ministrstvo pa z natečajem išče najvišjo kakovost in jasno berljivo prostorsko zasnovo. Za najboljšo rešitev je predvidena prva nagrada v višini 100.000 evrov. Cilj pobude je vzpostaviti sodoben bivalni standard na robu prestolnice, kjer bo poudarek na trajnostnem razvoju in funkcionalnosti prostora. Razpisana prva faza predstavlja začetek enega najobsežnejših urbanističnih projektov v državi, ki naj bi po navedbah pristojnih organov dolgoročno reševal stanovanjsko problematiko prebivalcev Podgorice. Natečaj je odprt za mednarodno strokovno javnost, kar nakazuje na željo vlade po implementaciji sodobnih evropskih arhitekturnih trendov.