Turški državni vrh je za ta teden sklical ključni sestanek, na katerem bodo obravnavali povišanje najnižjih pokojnin v državi. Na srečanju bodo sodelovali podpredsednik države Cevdet Yılmaz, minister za zakladnico in finance Mehmet Şimşek, minister za delo in socialno varnost Vedat Işıkhan ter vodja poslanske skupine vladajoče stranke Abdullah Güler. Namen srečanja je oblikovanje novega regulativnega okvira, ki bi izboljšal finančni položaj najrevnejših upokojencev. Odločitev za nujne pogovore prihaja v času, ko se Turčija spopada z visokimi stroški življenja in inflacijskimi pritiski, ki močno spodkopavajo kupno moč prebivalstva. Načrtovana uredba bo predvidoma določila nov spodnji prag pokojnin, s čimer želi vlada ublažiti socialne stiske. Podrobnosti o višini povišanja bodo znane po zaključku usklajevanj med finančnim in socialnim ministrstvom, nato pa bo predlog poslan v parlamentarno obravnavo.

Generalni direktor iranske trgovske družbe je napovedal, da bo jedilno olje od prihodnjega tedna v velikih količinah ponovno na voljo na trgu. Po njegovih besedah v državi ne primanjkuje zalog olja ali drugega osnovnega blaga, vendar je v zadnjih dneh prišlo do pomanjkanja in povišanja cen zaradi uvedbe novega sistema elektronskih bonov za hrano ter prehoda na nov cenovni režim. Izjava prihaja v času, ko so se iranski potrošniki spopadali z izpraznjenimi policami v trgovinah, kar je povzročilo precejšnjo negotovost. Predstavnik trgovske družbe je pojasnil, da so bile motnje na trgu začasne narave in neposredno povezane z reformo subvencioniranja hrane. Oblasti zagotavljajo, da so zaloge v skladiščih zadostne in da bo distribucijski sistem v kratkem času stabiliziral ponudbo po novih, reguliranih cenah. Ukrep je del širših gospodarskih sprememb, s katerimi želi vlada obravnavati vprašanje visokih stroškov uvoza in neučinkovitosti prejšnjega sistema subvencij.

Najnovejši podatki kažejo, da se je rast življenjskih stroškov v Nemčiji v zadnjem obdobju znatno umirila, kar prinaša olajšanje za potrošnike po dolgotrajnem obdobju visokih cen. Čeprav so se številni izdelki in storitve v preteklih letih močno podražili, se dinamika naraščanja cen zdaj upočasnjuje, kar pomeni, da se vsakdanje življenje ne draži več tako agresivno kot prej. Kljub temu da so nemški državljani v zadnjem obdobju pogosto opazili skokovite rasti cen na vseh področjih, od energentov do prehrane, trenutni trendi kažejo na stabilizacijo trgov. Strokovnjaki ocenjujejo, da se inflacijski pritiski zmanjšujejo, vendar opozarjajo, da so ravni cen v primerjavi z leti pred krizo ostale visoke. Gospodinjstva tako še vedno občutijo posledice preteklih podražitev, a se hitrost novih povišanj zmanjšuje.

Nova raziskava Forsa je pokazala, da večina ljudi v Nemčiji meni, da so jih višje cene hrane močno prizadele, zlasti pri nakupovanju v supermarketih. Raziskava osvetljuje pomisleke v nemških gospodinjstvih glede naraščajočih stroškov.

Center za lokalno samoupravo (CLS) je sporočil, da so se s 1. januarjem v srbski prestolnici Beogradu brez predhodne napovedi povišale cene vseh komunalnih storitev. Po podatkih centra so se pogrebne storitve podražile za 15 odstotkov, medtem ko so se stroški za vzdrževanje stavb in higiene, ki jih izvaja podjetje Gradsko stambeno, zvišali za 19 odstotkov. Višje položnice bodo prejemali tudi uporabniki storitev beograjskega vodovoda. Predstavniki CLS so poudarili, da so se njihove napovedi o splošnih podraživanjih izkazale za točne, ob tem pa so kritizirali netransparentnost mestnih oblasti. Poudarili so, da je takšen dvig cen brez javne razprave ali uradnega obvestila neprimeren in predstavlja dodaten finančni pritisk na prebivalce mesta. Podražitve zajemajo širok spekter javnih dobrin, kar bo neposredno vplivalo na mesečne stroške gospodinjstev v srbski prestolnici.

Francoski nacionalni inštitut za statistiko in gospodarske študije (Insee) je v svoji začasni oceni objavil, da se je rast cen življenjskih potrebščin v Franciji decembra na letni ravni upočasnila na 0,8 odstotka, kar je rahlo manj od novembrske rasti, ki je znašala 0,9 odstotka. Ključni dejavnik za umirjanje splošne ravni cen je bil izrazit padec cen energije, ki so se v primerjavi z decembrom prejšnjega leta znižale za 6,8 odstotka, predvsem zaradi cenejših naftnih derivatov. Nasprotno pa so se cene hrane decembra povišale za 1,7 odstotka, kar predstavlja pospešek v primerjavi z novembrom, ko je bila rast 1,4-odstotna. Na mesečni ravni so se cene v decembru v povprečju zvišale za 0,1 odstotka, potem ko so novembra zabeležili 0,2-odstotni padec. Ta mesečni odboj so statistiki pripisali sezonskemu povišanju cen storitev, zlasti v transportnem sektorju, ter ponovni rasti cen hrane. Cene storitev so sicer na letni ravni ostale stabilne pri 2,2-odstotni rasti, cene tobaka pa so se zvišale za 4,1 odstotka. Cene industrijskih izdelkov so se na letni ravni znižale za 0,4 odstotka, kar je manjši padec kot v predhodnem mesecu.

Najnovejša raziskava inštituta IMAS je razkrila globoko zaskrbljenost avstrijskega prebivalstva nad trenutnimi gospodarskimi razmerami v državi. Kar 60 odstotkov vprašanih je izrazilo močno zaskrbljenost zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in inflacije, kar predstavlja največjo skrb državljanov. Poleg finančnih težav Avstrijce v veliki meri obremenjujeta tudi vprašanji priseljevanja, ki skrbi 45 odstotkov vprašanih, ter splošno stanje domačega gospodarstva, ki povzroča skrbi 44 odstotkom sodelujočih v raziskavi. Napovedi za prihodnost ostajajo precej mračne, saj četrtina vprašanih pričakuje gospodarski vzpon šele leta 2028 ali pozneje. Štirinajst odstotkov anketirancev verjame v izboljšanje v prvi polovici leta 2027, medtem ko enak delež ljudi sploh ne pričakuje večjega gospodarskega okrevanja. Rezultati študije odražajo nizko stopnjo zaupanja v hitro stabilizacijo razmer, saj se prebivalci sosednje države vsakodnevno spopadajo z visokimi cenami osnovnih dobrin in negotovostjo na trgu dela.

Najnovejši gospodarski podatki iz Nemčije kažejo, da se inflacijski pritiski v državi ne umirjajo tako hitro, kot so sprva napovedovali analitiki. Čeprav se je val skokovite rasti cen, ki ga je sprožil ruski napad na Ukrajino, v določeni meri polegel, življenje v največjem evropskem gospodarstvu ostaja občutno dražje. Trenutne analize opozarjajo, da bodo potrošniki in podjetja s posledicami povečanih življenjskih stroškov spopadali tudi v letu 2026. Strokovnjaki kot glavni razlog za trdovratno inflacijo navajajo strukturne premike na trgu energentov in dolgotrajne motnje v dobavnih verigah. Kljub prizadevanjem Evropske centralne banke za stabilizacijo cen, nemški gospodarski kazalniki kažejo na počasnejše okrevanje kupne moči prebivalstva. Razprava o prihodnjem gibanju cen se zdaj osredotoča predvsem na vprašanje, ali se bo inflacijska stopnja do leta 2026 sploh vrnila na ciljno raven dveh odstotkov.

Cene električne energije so se po obdobju energetske krize vrnile na raven, ki je bila nazadnje zabeležena leta 2021. Potrošniki, ki se trenutno odločajo za sklenitev enoletnih pogodb z dobavitelji energije, za kilovatno uro odštejejo približno 22 centov. Ta upad stroškov energentov prinaša optimistične napovedi za celotno gospodarstvo, saj bi se pocenitev elektrike lahko odrazila v nižjih cenah končnih izdelkov in storitev. Strokovnjaki pričakujejo, da bodo nižji proizvodni stroški postopoma vplivali tudi na cene v trgovinah z živili, kar bi neposredno razbremenilo družinske proračune. Zmanjšanje inflacijskih pritiskov, ki so jih povzročile visoke cene energentov v preteklih letih, nakazuje na stabilizacijo trga. Čeprav so se cene stabilizirale, analitiki opozarjajo na pomen dolgoročne energetske strategije za preprečevanje morebitnih prihodnjih nihanj na trgu.

Po napovedih družbe GasBuddy naj bi povprečna cena galone goriva v ZDA leta 2026 padla pod 3 dolarje. Letno povprečje naj bi znašalo 2,97 dolarja, kar je manj od 3,10 dolarja v letu 2025.

Bolgarska komisija za varstvo konkurence (KZK) je v okviru sektorske analize trga osnovnih živil poročala o pozitivnih premikih pri delovanju velikih trgovskih verig. Po navedbah regulatorja so trgovci sprejeli ukrepe za večjo predvidljivost in preglednost cen, kar vključuje zadrževanje ali prilagajanje cenovnih ravni za številne nujne izdelke ter razširitev promocijskih kampanj. Te pobude so po mnenju komisije neposreden rezultat dialoga s trgovci in odražajo učinkovito samoregulacijo v sektorju. Regulator je poudaril, da so bili ukrepi sprejeti sredi priprav na uvedbo evra v državi, kar je ključnega pomena za preprečevanje neupravičenih podražitev. KZK meni, da poročilo o analizi trga služi kot osnova za dialog med vsemi deležniki, kar krepi konkurenčno okolje ter hkrati ščiti interese potrošnikov in proizvajalcev. Za dolgoročno stabilnost trga je po mnenju komisije nujno aktivno sodelovanje vseh členov v dobavni verigi, trenutni odziv trgovcev pa ocenjujejo kot ustrezen korak k normalizaciji razmer.

Romunski nacionalni inštitut za statistiko (INS) je poročal, da se je stopnja inflacije v Romuniji v letu 2025 znižala na 5,3 odstotka, kar predstavlja občuten padec v primerjavi s prejšnjim letom, ko je znašala 7 odstotkov. Podatki temeljijo na indeksu cen življenjskih potrebščin in kažejo na stabilizacijo makroekonomskih razmer v državi kljub prejšnjim nihanjem. Znižanje inflacijskih pritiskov v Romuniji prihaja po obdobju gospodarske negotovosti, ki jo je zaznamovala upočasnjena gospodarska rast v prvi polovici leta. Čeprav so se nekatere druge države v regiji in po svetu sredi leta še vedno spopadale z rastjo cen, zlasti na področju osnovnih dobrin, so romunski ukrepi za zajezitev rasti cen očitno prinesli rezultate do konca leta 2025. Ta trend predstavlja pomembno spremembo za romunsko gospodarstvo, ki je bilo predhodno pod močnim pritiskom visokih cen energije in hrane.

Tesco je v sklopu boja za stranke z Aldijem ponovno uvedel linijo izdelkov "Value" z modro-belimi črtami. Hkrati je obljubil ohranitev nizkih cen na 3000 izdelkih znanih blagovnih znamk, kot so Weetabix, Fairy Liquid, Heinz in Cadbury.

V Italiji je s prvim januarjem stopila v veljavo nova davčna zakonodaja, ki je neposredno vplivala na maloprodajne cene pogonskih goriv. Zaradi prilagoditve trošarin, ki vključujejo povišanje obdavčitve dizelskega goriva in hkratno zmanjšanje obremenitev za bencin, je dizel postal dražji od neosvinčenega bencina. To se je na italijanskem trgu zgodilo prvič po treh letih, kar odraža spremenjeno trošarinsko politiko rimske vlade. Povprečna cena dizelskega goriva se je povzpela na 1,66 evra za liter, medtem ko bencin v povprečju stane 1,65 evra za liter. Ukrep je del širšega vladnega manevra, ki želi uravnotežiti davčne obremenitve različnih vrst goriv. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo ta sprememba najbolj prizadela logistični sektor in prevoznike, ki se pri svojem delu zanašajo predvsem na dizelski pogon. Razmerje med cenama goriv se je tako obrnilo v prid bencina, kar bi lahko dolgoročno vplivalo tudi na nakupne navade potrošnikov pri izbiri novih vozil.

Namestnik iranskega ministra za kmetijstvo je v izjavi za javnost zavrnil ugibanja o morebitnem nenadnem povišanju cen piščančjega mesa na domačem trgu. Po njegovih besedah je proizvodnja trenutno stabilna, saj temelji na uporabi subvencioniranih kmetijskih surovin, kar neposredno vpliva na končno ceno izdelkov. Vlada s tem ukrepom zagotavlja predvidljivost za potrošnike in preprečuje tržne šoke. Uradnik je poudaril, da država pozorno spremlja oskrbovalne verige in razporeditev kmetijskih nehodkov, kar omogoča nadzor nad stroški pridelave. Ker so kmetje prejeli državno pomoč v obliki cenejših krmil in drugih surovin, po ocenah ministrstva ni utemeljenih razlogov za podražitve v trgovinah. Ministrstvo bo nadaljevalo z izvajanjem subvencij, da bi ohranilo stabilnost cen osnovnih prehranskih izdelkov v prihodnjem obdobju.

Ameriški vozniki bodo po napovedih analitikov v letu 2026 deležni znatnega olajšanja pri stroških za gorivo, saj naj bi cene bencina dosegle najnižje ravni po obdobju pandemije bolezni covid-19. Povprečna nacionalna cena v Združenih državah Amerike naj bi po trenutnih projekcijah znašala približno 2,97 dolarja za galono. Ta upad stroškov na bencinskih črpalkah predstavlja redek vir finančne razbremenitve za potrošnike, ki se sicer spopadajo z vsesplošnim povišanjem življenjskih stroškov. Strokovnjaki poudarjajo, da bodo cene goriva ostale nizke kljub trenutni politični in gospodarski negotovosti v Venezueli, ki velja za eno ključnih držav z zalogami nafte. Pozitivni trendi na energetskem trgu nakazujejo stabilizacijo ponudbe in povpraševanja, kar bo neposredno vplivalo na denarnice ameriških gospodinjstev. Napovedi za leto 2026 tako utrjujejo pričakovanja o dolgotrajnejšem obdobju ugodnejših cen energentov na svetovnih trgih, kar bi lahko spodbudilo tudi širšo gospodarsko dejavnost in potrošnjo.

Alkohol je v Nemčiji ugoden, saj so cene nižje le še v Italiji. To ugotavlja najnovejša primerjava cen v Evropski uniji, ki kaže na posledice dostopnosti alkoholnih pijač.

V kitajski provinci Hebei, ki obkroža prestolnico Peking, so kmečka gospodinjstva v zimskem času ostala brez ustreznega ogrevanja. Razlog za nastalo situacijo je strogo izvajanje uradne politike prehoda s premoga na zemeljski plin, ki so jo oblasti uvedle pod sloganom bitke za modro nebo, da bi zmanjšale onesnaženost zraka v prestolnici. Zaradi drastičnega povišanja stroškov ogrevanja si številni kmetje ne upajo vključiti grelnikov in raje tvegajo podhlajenje. Državna tiskovna agencija Xinhua je v nenavadni kritiki lokalne politike objavila komentar, v katerem opozarja, da okoljevarstveni cilji ne smejo biti doseženi na račun osnovnih življenjskih potreb prebivalstva. Poudarili so, da je blaginja ljudi meja, ki je ni dovoljeno prestopiti. Kljub prizadevanjem za čistejše okolje so visoki računi za energijo povzročili socialno stisko na podeželju, kjer subvencije niso zadostovale za pokritje razlike v ceni med premogom in plinom.

V nemških mestih prihaja do velikih razlik v stroških za pridobitev parkirnih dovolilnic za stanovalce, saj so številne občine po spremembi zakonodaje znatno povišale dajatve. Medtem ko stanovalci v Münstru za letno dovolilnico plačujejo 260 evrov, so stroški v Düsseldorfu ostali pri 25 evrih. Velike razlike v cenah so posledica odločitve zvezne vlade, ki je zveznim dežela omogočila, da same določijo zgornjo mejo stroškov, te pa so to pristojnost prenesle na občine. Pred letom 2020 je bila cena na zvezni ravni omejena na dobrih 30 evrov letno. Analiza kaže na različen pristop lokalnih oblasti k urejanju mirujočega prometa. Nekatera mesta, kot je Münster, so se odločila za visoko povišanje, da bi spodbudila uporabo javnega prevoza in zmanjšala število osebnih vozil v mestnih jedrih. Po drugi strani nekatere občine načrtujejo celo znižanje cen ali ohranitev nizkih tarif, da bi razbremenile gospodinjstva. Razhajanja povzročajo nezadovoljstvo med prebivalci sosednjih občin, kjer se cene drastično razlikujejo kljub podobnim življenjskim pogojem.

Trgovska veriga Costco na Tajvanu je 5. februarja uradno napovedala povišanje letnih članarin, ki bo začelo veljati 1. aprila 2026. Glavna novost je izenačitev cen za različne tipe članstev na enotnih 1.500 tajvanskih dolarjev (TWD). Najbolj razširjena članarina Gold Star se bo podražila z 1.350 na 1.500 TWD, kar predstavlja 11-odstotno povišanje. Še občutnejša sprememba čaka poslovne uporabnike, saj se bo cena poslovne glavne kartice zvišala z 1.150 na 1.500 TWD oziroma za približno 30 odstotkov. Največji relativni skok cen bodo občutili imetniki poslovnih podkartic, katerih letna naročnina se bo povečala z 900 na 1.500 TWD, kar pomeni več kot 60-odstotno povišanje. Kot nadomestilo za višje stroške bo po novem vsak imetnik poslovne podkartice upravičen do ene brezplačne družinske kartice. Analitiki poudarjajo, da so članarine ključni element poslovnega modela verige Costco, s katerimi podjetje zagotavlja nizke cene izdelkov na svojih policah. Čeprav so se pojavili nasveti o možnosti podaljšanja članstva po starih cenah pred uveljavitvijo sprememb, ostaja odločitev o podražitvi dokončna.

Britanski premier Keir Starmer je napovedal ambiciozen načrt za leto 2026, s katerim želi izboljšati življenjski standard državljanov in zajeziti krizo visokih življenjskih stroškov. V okviru svoje novoletne kampanje, s katero nagovarja volivce, je premier obljubil, da bo olajšanje finančnih pritiskov na gospodinjstva prednostna naloga njegove vlade. Starmer je ob tem priznal, da je življenje za mnoge Britance trenutno težje, kot bi moralo biti, zato napoveduje vrsto ukrepov, ki bi neposredno vplivali na zmanjšanje dnevnih izdatkov prebivalstva. Med osrednjimi ukrepi, ki jih namerava izpostaviti med obiski po državi, sta zamrznitev cen železniških vozovnic in trošarin na gorivo. Strategija prihaja v času, ko se laburistična vlada sooča s političnim pritiskom in vzponom stranke Reform UK, ki izkorišča nezadovoljstvo volivcev nad gospodarskimi razmerami. Starmer poudarja, da pri prizadevanjih za znižanje stroškov ne bo popuščanja, saj želi s konkretnimi politikami povrniti zaupanje v dolgoročno gospodarsko stabilnost države.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Donald Trump je označil Kellogga za 'idiota' zaradi podpore Zelenskemu. Medtem se pojavljajo analize, ki nasprotujejo Trumpovi trditvi o 'najbolj vročem' gospodarstvu v ZDA. Poleg tega je Trump na dražbi ponudil sliko Jezusa in jo ponudil za podpis.

Donald Trump je razkril novoletno zaobljubo, medtem ko se njegova administracija sooča z naraščajočimi vojaškimi napetostmi v tujini. Začel je s pripravami na vmesne volitve leta 2026, pri čemer se osredotoča na tri ključne države. Napovedal je začetek gradnje slavoloka v Washingtonu, D.C., v začetku leta 2026. Medtem je novi župan New Yorka Mamdani obljubil uveljavitev demokratične socialistične agende in je bil kritičen do Trumpa zaradi ekonomskih težav. Demokrati so izrazili zaskrbljenost zaradi Trumpovega vmešavanja v vmesne volitve.

Predsednik Donald Trump je za eno leto, do leta 2027, preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne omarice. Napovedal je tudi, da naj bi se v naslednjih dveh mesecih začela gradnja novega slavoloka v Washingtonu, ki bo v slogu pariškega.

Gospodarstvo ZDA je bilo v letu 2025 polno protislovij, saj je bila rast zdrava, medtem ko se je zaposlovanje upočasnilo, inflacija je ostala povišana in brezposelnost se je povečala. Strateg Todd Horwitz pa napoveduje 'ogromen propad borznega trga' v letu 2026.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Predsednik ZDA Donald Trump je ob koncu leta preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne mizice za eno leto. Medtem pa nemška družinska podjetja opozarjajo, da davki, stroški energije in birokracija uničujejo konkurenčnost.

Druga administracija predsednika Donalda Trumpa se na začetku leta 2026 sooča s številnimi izzivi, ki segajo od pravnih sporov do gospodarskih težav in upada javnomnenjske podpore. V Washingtonu je odmevala odločitev notranjega ministrstva o prekinitvi pogodbe z neprofitno organizacijo National Links Trust, ki upravlja z zveznimi igrišči za golf, kar kritiki označujejo za neposreden poskus širitve predsednikovega vpliva na javno infrastrukturo. Hkrati se Bela hiša bori z rastočimi stroški bivanja, saj so se položnice za energijo v nekaterih delih države povišale za 25 odstotkov, kar ogroža republikanske obete pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Na pravnem področju so strokovnjaki in analitiki opozorili na vse večji vpliv t.i. teorije o enoviti izvršilni oblasti (Unitary Executive Theory), ki jo zagovarjajo konservativni sodniki vrhovnega sodišča. Ta doktrina naj bi predsedniku omogočila neomejen nadzor nad zveznimi agencijami, kar bi spodkopalo ustavni sistem zavor in ravnovesij. Kritiki administracijo obtožujejo tudi t.i. "čiščenja podobe" (sanewashing) radikalnih politik, medtem ko Nobelov nagrajenec Paul Krugman opozarja na Trumpovo vmešavanje v lokalne gospodarske politike New Yorka. Medtem ko se znotraj republikanske stranke pojavljajo trenja glede zmanjševanja sredstev za nacionalno varnost in mednarodno obveščanje, kot je primer Voice of America, se MAGA gibanje sooča z odstopi ključnih zaveznikov, kar nakazuje na morebitno politično preureditev pred letom 2028.

Republikanska stranka se ob začetku leta 2026 sooča z resno politično krizo, ki jo zaznamujejo zgodovinski volilni porazi in strmoglavljenje javnomnenjske podpore predsedniku Donaldu Trumpu. Na nedavnih lokalnih volitvah v Iowi so demokrati slavili z izjemno 43-odstotno razliko, kar je preprečilo republikansko absolutno večino v državnem senatu. Podobne trende beležijo tudi v New Jerseyju, Virginiji in celo v Miamiju, kjer so demokrati dobili župana prvič po treh desetletjih. Analitiki te rezultate pripisujejo predvsem nezadovoljstvu volivcev zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in energetske politike Trumpove administracije, saj so se stroški energije v nekaterih delih države povišali za četrtino. Predsednik Trump je novo leto začel z ostrimi napadi na demokrate, ki jih je označil za »goljufe in tatiče«, hkrati pa je sprožil kontroverzne poteze v prestolnici, vključno s prevzemom nadzora nad Kennedyjevim centrom in prekinitvijo pogodb za mestna igrišča za golf. Znotraj republikanskih vrst narašča zaskrbljenost, saj rekordno število poslancev napoveduje umik iz politike pred novembrskimi vmesnimi volitvami. Poleg tega se Trumpova administracija sooča s kritikami zaradi neuspešnih poskusov prerisovanja volilnih okrajev v državah, kot sta Ohio in Indiana, kjer so celo nekateri republikanski zakonodajalci zavrnili njegove načrte, ki so jih označili za politično norost.

Predsednik Trump je razkril novoletno resolucijo, medtem ko se njegova administracija sooča z naraščajočimi vojaškimi napetostmi v tujini. Napovedal je tudi, da naj bi se v naslednjih dveh mesecih začela gradnja novega slavoloka v Washingtonu, ki naj bi bil podoben tistemu v Parizu. Poleg tega se je Trumpova kampanja za leto 2026 osredotočila na tri ključne države, s ciljem, da bi Ameriko ponovno popeljal v leto 2024.

Zohran Mamdani je prisegel kot prvi muslimanski župan New Yorka, obljubil je, da bo vladal kot demokratični socialist. Njegova izvolitev je bila spremljana s podporo mladih volivcev, ki so zahtevali spremembe, vendar je sprožila tudi kritike desnice. Medtem so demokratski zakonodajalci napovedali težave za republikance zaradi poteka subvencij za zdravstveno varstvo, kar je povzročilo dvig stroškov zavarovanja za milijone Američanov.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je za eno leto odložil uvedbo 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice. Odločitev, ki jo je sprejel na silvestrovo, je utemeljil z naraščajočimi življenjskimi stroški Američanov. Hkrati je v intervjuju za Politico potrdil, da se bo v začetku leta 2026 v Washingtonu začela gradnja monumentalnega slavoloka, t. i. loka de Trump, ki ga je napovedoval že v preteklem letu. Kljub tem potezam se republikanska stranka spopada z negotovostjo pred vmesnimi volitvami leta 2026. Demokrati opozarjajo na predsednikove poskuse vplivanja na volilno krajino prek preoblikovanja kongresnih okrožij in uporabe vojske v mestih, ki jih vodijo demokratski župani. Napetosti se stopnjujejo tudi v odnosu do vrhovnega sodišča, saj analitiki predvidevajo, da bi se sodniki v novem letu lahko pogosteje zoperstavili predsednikovim odločitvam, kar bi lahko omejilo njegovo izvršilno moč.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanih polemik glede svojega kognitivnega zdravja in sistematičnega razgrajevanja etičnih zakonov, ki so bili sprejeti po aferi Watergate. Trump je v nedavnih objavah zatrdil, da je v brezhibnem zdravstvenem stanju, vendar so se v javnosti pojavili vidni znaki pešanja, vključno z modricami na rokah in protislovnimi izjavami o naravi njegovih zdravniških pregledov. Medtem ko administracija trdi, da je predsednik opravil kognitivne teste z odliko, analitiki opozarjajo na naraščajočo zmedo v Beli hiši glede pojasnjevanja njegovih zdravstvenih stanj. Hkrati se Trumpova administracija sooča s kritikami zaradi načrtov za gradnjo nove dvorane v Beli hiši in osebnega nakupovanja luksuznega marmorja v času, ko se ameriški državljani spopadajo z visoko inflacijo in stroški bivanja. Na pravnem področju konservativna večina na vrhovnem sodišču kaže prve znake notranjih razhajanj pri obravnavi primerov, ki bi predsedniku podelili skoraj neomejen nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami. Poleg tega raziskovalci napovedujejo, da bi se lahko Trumpova agresivna politika na področju umetne inteligence do konca leta 2026 izkazala za neuspešno zaradi poka naložbenega mehurčka in pomanjkanja ustrezne regulacije, kar bi lahko povzročilo svetovne pretrese.

Zohran Mamdani, ki se opisuje kot demokratični socialist, je prisegel kot prvi muslimanski župan New Yorka. Njegova kampanja je navdušila mlade volivce, obljubil pa je tudi povečanje davkov. Medtem so zaradi izteka subvencij za zdravstveno varstvo stroški zdravstvenega zavarovanja za milijone Američanov močno narasli, kar je povzročilo nezadovoljstvo volivcev.

Ameriško gospodarstvo v letu 2025 je bilo zaznamovano s protislovji: gospodarska rast je bila sicer zdrava, vendar se je zaposlovanje upočasnilo, inflacija je ostala visoka, brezposelnost pa se je povečala. Tržni strateg Todd Horwitz iz Bubba Trading je opozoril na 'ogromen zlom borze', ki naj bi se zgodil leta 2026.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se ob zaključku leta 2025 spopada z znatnim upadom javnomnenjske podpore, ki je po zadnjih anketah zdrsnila na 36 odstotkov. Glavni razlogi za nezadovoljstvo volivcev so naraščajoči življenjski stroški, stanovanjska kriza in neizpolnjene obljube o znižanju cen, kar je povzročilo premik razpoloženja predvsem med srednjim razredom in latinskoameriškimi volivci. Republikanska stranka je po seriji porazov na lokalnih volitvah v Iowi, New Jerseyju in Virginiji postala zaskrbljena glede svojega vpliva pred vmesnimi volitvami leta 2026. Trumpov položaj dodatno otežujejo poročila o njegovem zdravstvenem stanju, vključno z nenavadnimi modricami na rokah in utrujenostjo med uradnimi dogodki. Na političnem prizorišču so konec leta zaznamovali prvi predsedniški veti drugega mandata, s katerimi je Trump zavrnil dvostransko podprte zakone, kar kritiki razumejo kot kaznovanje političnih nasprotnikov znotraj lastne stranke. Hkrati so republikanci v kongresu objavili prepise pričanja nekdanjega posebnega tožilca Jacka Smitha, kar je sprožilo nove polemike o preiskavah dogodkov 6. januarja 2021 in Trumpovih poskusih razveljavitve volilnih izidov. Medtem ko administracija poskuša preusmeriti pozornost na vprašanja domnevnih goljufij v socialnem sistemu, se Trump sooča z obtožbami o zlorabi javnih institucij, kot je Center Kennedy, za zasebne namene in nagrajevanje lojalistov brez ustreznih izkušenj.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ob zaključku leta 2025 sprožil val kritik z ostrimi napadi na člane lastne stranke in politične nasprotnike. Preko omrežja Truth Social je napadel republikanskega tožilca in guvernerja Kolorada zaradi obsodbe Tine Peters, ki prestaja zaporno kazen zaradi volilnih prevar, ter jima zaželel, da bi se "pogubila v peklu". Njegova retorika odraža naraščajočo politično polarizacijo v državi, kjer se predsednik spopada s padcem podpore med ključnim srednjim razredom in zaskrbljenostjo republikancev pred vmesnimi volitvami leta 2026. Poleg osebnih napadov se Trumpova administracija spopada z resnimi gospodarskimi izzivi, zlasti z visokimi življenjskimi stroški in naraščajočimi cenami energentov. Poročila kažejo, da so se računi za elektriko v nekaterih delih države zvišali za 25 odstotkov, kar ogroža republikansko večino v kongresu. Medtem ko Trump trdi, da je gospodarstvo v odličnem stanju, javnomnenjske raziskave kažejo na zgodovinski upad podpore, ki so ga dodatno potrdili nedavni porazi republikanskih kandidatov na lokalnih ravneh, vključno s presenetljivo izgubo v Iowi in neuspehi pri poskusih gerrymanderinga v Ohiu.

Republikanska stranka se na začetku leta 2026 spopada z globoko notranjo krizo in upadom javne podpore, kar resno ogroža njeno večino v predstavniškem domu pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Politični analitiki in nekdanji visoki uradniki, med njimi bivši guverner Ohia John Kasich, opozarjajo, da bi stranka lahko utrpela zgodovinski poraz. Glavni razlogi za pesimizem so naraščajoči življenjski stroški, neizpolnjene obljube o znižanju cen energije ter vztrajne polemike glede povezav predsednika Donalda Trumpa z zadevo Epstein. Dodatne napetosti povzročajo neuspehi na področju zunanje politike, kjer obljubljeni mirovni sporazumi v Ukrajini in Gazi ostajajo nedosegljivi, ter Trumpovi kontroverzni izvršni ukrepi, kot je veto na zakonodajo indijanskega plemena Miccosukee zaradi nasprotovanja njegovemu projektu detencijskega centra. Znotraj stranke se krepijo razkoli; kongresnik Thomas Massie celo preverja podporo za ustavno obtožbo proti državni tožilki Pam Bondi zaradi njenega ravnanja z dokumenti o Epsteinu. Novembrske lokalne volitve v Virginiji in New Jerseyju so že nakazale preobrat v razpoloženju volivcev, ki se vse bolj osredotočajo na vprašanja cenovne dostopnosti in zdravstvenega varstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal, da namerava vložiti tožbo proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi domnevne "hude nestrokovnosti". Trumpove kritike se tokrat ne nanašajo neposredno na denarno politiko, temveč na visoke stroške prenove stavb centralne banke, ki naj bi znašali 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je Powella označil za "popolnega bedaka" in trdil, da gre za najvišjo ceno gradnje v zgodovini, medtem ko je sam primerjalno izpostavil nižje stroške gradnje plesne dvorane v Beli hiši. Obenem se Trumpova administracija sooča s kritikami zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, ki jih nekateri kandidati, kot je newyorški demokratični socialist Zohran Mamdani, izpostavljajo kot ključno vprašanje svoje kampanje. Kljub Trumpovim trditvam, da se je inflacija ustavila, poročila kažejo na nezadovoljstvo volivcev zaradi cen hrane in energije. Dodatno napetost vnaša odločitev administracije o zamrznitvi plačil za varstvo otrok vsem zveznim državam, kar utemeljujejo z bojem proti domnevnim goljufijam, medtem ko kritiki opozarjajo na tveganje za povečanje finančnih pritiskov na družine po izteku subvencij za zdravstveno zavarovanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita »hudo nesposobnost« pri upravljanju stroškov prenove zgradb centralne banke, ki naj bi po njegovih navedbah dosegli 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je poudaril, da gre za najvišjo ceno gradnje v zgodovini, in Powella označil za »popolnega bedaka«, hkrati pa je izrazil obžalovanje, da ga je predhodnik Joe Biden ponovno imenoval na ta položaj. Obenem se Trumpova administracija sooča z upadanjem podpore med hispanskimi volivci, na kar sta v odprtem pismu opozorila vplivna podjetnika Sam Sanchez in Massey Villarreal. Opozorila sta, da bi lahko republikanska stranka leta 2026 utrpela hud poraz zaradi stroge migracijske politike, ki povzroča pomanjkanje delovne sile v ključnih industrijah. Poleg tega je Trump na družbenih omrežjih napadel igralca Georgea Clooneyja, ki je nedavno pridobil francosko državljanstvo, kar je v javnosti sprožilo nove polemike o predsednikovem slogu komuniciranja ob začetku novega leta.

Ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi hude nestrokovnosti proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powella obtožuje neracionalne porabe proračunskih sredstev, natančneje 4,1 milijarde dolarjev za prenovo stavb centralne banke, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Predsednik je Powella označil za popolnega norca in nesposobneža, hkrati pa poudaril, da bi sam podobna dela v Beli hiši opravil bistveno ceneje. Dogajanje stopnjuje napetosti med Belo hišo in centralno banko, saj Powellu mandat predsednika poteče maja, vendar bi lahko v odboru guvernerjev ostal še dve dodatni leti. Powell se o svojih namerah glede ostanka na položaju po izteku mandata še ni jasno izrazil, njegove odločitve pa vnašajo negotovost na Wall Street. Medtem ko Trump trdi, da so njegove gospodarske politike ustavile inflacijo, se del volilnega telesa še vedno spopada z visokimi življenjskimi stroški, kar kritiki pripisujejo tudi predsednikovim carinskim ukrepom in motnjam pri socialnih transferjih.

V Iranu se pet zaporednih dni vrstijo množični protivladni protesti, ki so se v četrtek sprevrgli v še bolj nasilne spopade in zahtevali najmanj sedem smrtnih žrtev. Demonstracije, ki so sprva izbruhnile zaradi drastičnega zvišanja življenjskih stroškov in gospodarske stagnacije, so se hitro razširile iz prestolnice Teheran v ruralne province po vsej državi. Po poročanju lokalnih medijev, kot je agencija Fars News, in organizacije za človekove pravice Hengaw, so se varnostne sile na proteste odzvale s silo, kar je vodilo do stopnjevanja nasilja. Napetosti so dobile tudi mednarodno razsežnost, saj so Združene države Amerike po poročilih o smrtnih žrtvah Iranu zagrozile celo z vojaškim posredovanjem, če se bo nasilje nad protestniki nadaljevalo. Iranske oblasti se spopadajo z vse večjim nezadovoljstvom prebivalstva, medtem ko se nemiri, ki so se začeli kot gospodarski protesti, vse bolj spreminjajo v splošno politično gibanje proti trenutnemu režimu. Situacija ostaja nestabilna, saj se število žrtev in obseg spopadov v različnih delih države še naprej povečujeta.

Srbska ministrica za notranjo in zunanjo trgovino Jagoda Lazarević je napovedala, da vlada ne bo podaljšala veljavnosti uredbe o omejevanju trgovskih marž, ki se izteče konec februarja. Namesto podaljšanja interventnega ukrepa srbske oblasti načrtujejo sistemsko ureditev področja s sprejetjem treh ključnih zakonov do konca prvega četrtletja letošnjega leta. Po besedah ministrice bodo ti zakoni prinesli dolgoročen red na trg in zagotovili stabilnost cen brez potrebe po neposrednem poseganju države v cenovno politiko trgovcev. Odločitev o prenehanju veljavnosti uredbe prihaja po obdobju, ko je država s fiksno določenimi maržami poskušala obvladati inflacijske pritiske na osnovna živila in druge ključne izdelke. Nova zakonodaja naj bi po navedbah ministrstva vzpostavila bolj predvidljivo poslovno okolje in okrepila konkurenco na srbskem trgu, hkrati pa zaščitila potrošnike pred neupravičenimi dvigi cen. Napovedani ukrepi predstavljajo prehod iz kriznega upravljanja trga k trajnejšim zakonskim rešitvam, ki so v skladu z gospodarsko strategijo države.

Iranski potrošniki so se le v minimalni meri odzvali na ponudbo uvoženega super bencina, saj je bila prodaja v primerjavi s celotno porabo goriva v državi skoraj nična. Glavni razlog za nizek interes so visoke in nestabilne cene, ki močno nihajo glede na menjalni tečaj tujih valut; liter goriva je v določenem obdobju stal 65.000 rialov, spet drugič pa narasel na 90.000 rialov. Dokler se tečaj valute ne bo stabiliziral, nadaljevanje prodaje po teh cenah po ocenah strokovnjakov ni smiselno. Kljub temu da gre za kakovostnejše uvoženo gorivo z višjim oktanskim številom, večina voznikov ni opazila bistvenih izboljšav pri delovanju motorjev. Izjemo predstavljajo le lastniki vozil z občutljivejšimi motorji, ki so zaznali manjšo razliko v zmogljivosti. Vlada je s to potezo poskušala razbremeniti domače rafinerije, vendar se je projekt zaradi visokih stroškov in majhnega povpraševanja izkazal za neuspešnega. To se neposredno navezuje na dogodke iz decembra 2025, ko so cene ob začetku prodaje že presegle prvotne napovedi.

V Iranu so se v zadnjem obdobju močno okrepili množični protesti, ki jih sproža vse hujša gospodarska kriza v državi. Prebivalci izražajo nezadovoljstvo nad strmo rastjo cen osnovnih življenjskih potrebščin in drastičnim padcem življenjskega standarda, kar je na ulice pognalo različne sloje prebivalstva. Razmere v državi so se zaostrile do te mere, da javno ogorčenje prrašča v odprt upor proti trenutnim gospodarskim razmeram. Demonstracije, ki so sprva vzniknile kot odgovor na visoko inflacijo, so se hitro razširile po večjih mestih. Protestniki opozarjajo na nevzdržne pogoje bivanja in zahtevajo nujne ukrepe za stabilizacijo gospodarstva. Iranske oblasti se ob tem spopadajo z vse večjim pritiskom, saj se nezadovoljstvo javnosti ne umirja, temveč pridobiva na intenzivnosti zaradi pomanjkanja konkretnih rešitev za izboljšanje kupne moči prebivalstva.

Cene pogonskih goriv na nemških bencinskih servisih so se ob prehodu v novo leto občutno zvišale. Po podatkih nemškega avtomobilskega kluba ADAC je bila podražitev intenzivnejša, kot so sprva napovedovali analitiki. Glavni razlog za povišanje cen je uvedba nove stopnje obdavčitve emisij CO2, ki je v Nemčiji stopila v veljavo s 1. januarjem 2024. Poleg nove okoljske dajatve so na končno ceno vplivali tudi drugi tržni dejavniki, saj je skok cen presegel zgolj matematični učinek novega davka. Analiza cen za začetek leta 2024 kaže, da so se stroški za voznike povečali tako pri bencinu kot pri dizelskem gorivu. Strokovnjaki poudarjajo, da so naftna podjetja nove dajatve takoj prenesla na potrošnike, hkrati pa so izkoristila praznično obdobje za dodatne prilagoditve cenikov. Končni podatki za preteklo leto in napovedi za leto 2025 nakazujejo, da se bo trend postopnega draženja energentov zaradi okoljskih politik nadaljeval tudi v prihodnje.

Cene stanovanjskih nepremičnin v Združenem kraljestvu so se decembra nepričakovano znižale za 0,4 odstotka, kar je povzročilo najnižjo letno rast cen od aprila 2024. Po podatkih gradbene družbe Nationwide se je letna rast cen upočasnila na 0,6 odstotka, kar je znatno manj od novembrskih 1,8 odstotka in pod pričakovanji ekonomistov, ki so napovedovali rahlo rast. Povprečna cena nepremičnine je tako decembra znašala 271.068 britanskih funtov. Analitiki opozarjajo, da se bo stagnacija na nepremičninskem trgu verjetno nadaljevala tudi v letu 2026. Robert Gardner, glavni ekonomist pri Nationwide, je pojasnil, da so na upočasnitev vplivali tudi primerjalni učinki z lanskim letom, ko je bila rast cen decembra 2024 precejšnja. Kljub splošnemu trendu upadanja v državi je Severna Irska že tretje leto zapored zabeležila izjemno rast, saj so se tam cene v letu 2025 zvišale za 9,7 odstotka. Napovedi za prihodnje leto ostajajo previdne, saj strokovnjaki pričakujejo, da bodo vrednosti nepremičnin ostale na trenutnih ravneh zaradi širših gospodarskih pritiskov.

Novi članki potrjujejo, da bo francoska vlada znižala račune za elektriko s 1. februarjem 2026. Znižanje bo doseženo z zmanjšanjem tarifne dajatve za prenos električne energije, kar bo povprečno gospodinjstvo stalo približno 10 evrov na leto.

Razlika v cenah pogonskih goriv med Belgijo in Nizozemsko se je po nedavnem dvigu trošarin na Nizozemskem znatno povečala. Za liter bencina v Belgiji je trenutno treba odšteti približno 40 centov manj kot na Nizozemskem, kar je povzročilo množičen obisk bencinskih servisov tik čez mejo. Številni nizozemski vozniki se odločajo za točenje goriva v sosednji državi, saj so prihranki pri enem rezervoarju postali preveliki, da bi jih prezrli. Ta trend povzroča resne skrbi med nizozemskimi lastniki bencinskih servisov, zlasti tistimi, ki delujejo v obmejnem pasu. Ti beležijo drastičen upad prometa, medtem ko belgijski ponudniki poročajo o izjemnem povečanju povpraševanja. Razkorak v cenah je posledica različnih davčnih politik obeh držav, pri čemer je nizozemska vlada z zvišanjem trošarin dodatno obremenila potrošnike, kar je voznike spodbudilo k iskanju cenejših alternativ v tujini.

Iranske oblasti so se po valu protestov, ki so jih sprožile visoke cene osnovnih živil, odločile za uvedbo mesečne denarne pomoči za svoje državljane. Vlada v Teheranu je napovedala, da bo vsak posameznik v naslednjih štirih mesecih prejel finančno nadomestilo v višini približno šest evrov na mesec. Ukrep prihaja le teden dni po tem, ko so se v več mestih po državi začeli množični nemiri, na katerih so prebivalci izražali nezadovoljstvo nad gospodarsko krizo in strmim naraščanjem cen hrane. Analitiki potezo ocenjujejo kot poskus režima, da bi umiril napetosti v družbi in preprečil nadaljnje stopnjevanje protestov, ki neposredno ogrožajo stabilnost države. Finančna pomoč bo namenjena vsem državljanom, kar kaže na resnost razmer, s katerimi se spopada tamkajšnja vlada. Kljub temu ostaja vprašanje, ali bo razmeroma nizek znesek pomoči zadoščal za pokritje izgubljene kupne moči prebivalstva, ki ga bremenijo visoka inflacija in mednarodne sankcije. Protesti so se namreč hitro razširili in postali eni izmed najbolj intenzivnih v zadnjem obdobju, kar je oblasti prisililo k hitremu ukrepanju na področju socialne politike, čeprav država beleži velike proračunske omejitve.

V ameriški zvezni državi Kalifornija je stopilo v veljavo povišanje minimalne plače, ki se je po novem dvignila za 40 centov na 16,90 dolarja na uro. Ta letni prirast je neposredna posledica državne zakonodaje, ki zahteva redne prilagoditve glede na stopnjo inflacije. Namen ukrepa je zagotoviti, da prihodki delavcev sledijo naraščajočim življenjskim stroškom, ki v zadnjem obdobju močno obremenjujejo gospodinjstva. Odzivi v regiji Coachella Valley so mešani, saj se delavci in delodajalci različno spopadajo s spremembo. Medtem ko zaposleni poudarjajo, da je vsako povišanje v času visoke rasti cen dobrodošlo, se nekateri gospodarstveniki bojijo dodatnih obremenitev za podjetja. Kljub temu zakonodaja ostaja trdna v svojem namenu ohranjanja kupne moči prebivalstva v eni najdražjih ameriških zveznih držav.

Največji evropski avtomobilski klub ADAC se je znašel v središču javnih polemik, potem ko je njegov predsednik podprl zvišanje cen pogonskih goriv kot ukrep za doseganje podnebnih ciljev. Izjave o nujnosti višjih cen v okviru obdavčitve izpustov CO2 so med članstvom sprožile val ogorčenja in množično odpovedovanje članstev. Številni vozniki so se na predlog odzvali z nerazumevanjem in javno napovedali svoj odhod iz kluba, saj menijo, da bi morala organizacija primarno zastopati interese voznikov in ne spodbujati dodatnih finančnih obremenitev. Vodstvo organizacije se trenutno spopada z ostrimi kritikami, saj člani poudarjajo, da so višji stroški goriva v neposrednem nasprotju z njihovimi ekonomskimi interesi. Čeprav so podnebni cilji postali pomemben del politične agende, so člani ADAC-a jasno izrazili mnenje, da klub ne bi smel biti tisti, ki predlaga ukrepe, ki neposredno udarijo po žepih potrošnikov. Situacija poudarja vse večji razkorak med okoljsko politiko vodstva in pričakovanji baze članov, ki v avtomobilskem klubu iščejo predvsem zaščito in pomoč na cesti.

Uprava za posredno obdavčenje Bosne in Hercegovine (UIO) je z začetkom leta 2026 uvedla nove, višje cene cigaret in tobaka za kajenje. Upravni odbor institucije je sprejel odločitev o določitvi minimalne in specifične trošarine za letošnje leto, kar je neposredno vplivalo na maloprodajne cene na trgu. Minimalna trošarina na tisoč kosov cigaret po novem znaša 188,50 KM, kar predstavlja povišanje v primerjavi s prejšnjim letom, ko je ta znašala 179 KM. To povišanje pomeni, da minimalna trošarina na zavojček z 20 cigaretami zdaj znaša 3,77 KM, medtem ko je prej znašala 3,58 KM. Gre za nadaljevanje politike usklajevanja trošarin, ki jo Bosna in Hercegovina izvaja z namenom približevanja evropskim standardom in povečanja proračunskih prihodkov. Potrošniki se bodo na prodajnih mestih srečali z novimi ceniki, ki odražajo te davčne spremembe. Analitiki pričakujejo, da bodo višje cene vplivale na zmanjšanje porabe tobačnih izdelkov, hkrati pa opozarjajo na nevarnost povečanja obsega črnega trga v regiji.

Iranska vlada je v torek ponudila možnost dialoga z demonstranti, medtem ko so se protesti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov razširili na več univerz po državi. Po poročanju poluradnih medijev so se študenti pridružili trgovcem in lastnikom trgovin na bazarjih, kar predstavlja tretji zaporedni dan nemirov, ki pretresajo državo. Protestni val se je sprva osredotočal na gospodarske težave, a se je hitro razširil v širše nezadovoljstvo z vladno politiko. Oblasti v Teheranu so se na stopnjevanje razmer odzvale s pozivom k pogovoru, vendar natančni pogoji ali oblika ponujenega dialoga niso bili podrobneje opredeljeni. Razmere ostajajo napete, saj se protesti krepijo v različnih delih države, vključno z glavnim mestom. Študentska gibanja so zgodovinsko igrala ključno vlogo pri političnih spremembah v Iranu, zato njihova vključitev v trenutne demonstracije pomeni pomembno zaostritev pritiska na trenutni režim.

Podjetje za nepremičnine Redfin je objavilo izčrpno poročilo o stanju nepremičninskega trga v letu 2025 za ključna ameriška mesta, vključno s San Franciscom, El Pasom in Los Angelesom. Podatki kažejo na specifične trende, ki so zaznamovali preteklo leto v teh urbanih središčih, pri čemer so analitiki podrobno preučili nihanja cen, razpoložljivost stanovanjskih enot in prodajno dinamiko. Poročilo izpostavlja razlike med trgi v Kaliforniji in Teksasu. Medtem ko sta se San Francisco in Los Angeles v letu 2025 še naprej spopadala z vprašanji cenovne dostopnosti in omejene ponudbe, je El Paso predstavljal drugačno dinamiko znotraj širšega ameriškega trga. Analiza služi kot letni pregled, ki investitorjem in kupcem omogoča boljši vpogled v gibanje vrednosti nepremičnin na zahodu in jugu Združenih držav Amerike.

Republiški geodetski zavod (RGZ) je objavil podatke o stanju na nepremičninskem trgu v tretjem četrtletju, ki kažejo na nadaljevanje trenda rasti cen stanovanj v Srbiji. Najvišje cene so še vedno v Beogradu, kjer je povprečna cena kvadratnega metra v starogradnji dosegla 2.691 evrov. V določenih mestnih občinah so cene presegle celo mejo 6.000 evrov za kvadratni meter, kar prestolnico močno oddaljuje od preostalih delov države. Mesta, kot so Novi Sad, Niš in Kragujevac, sicer prav tako beležijo rast, vendar ostajajo znatno cenejša v primerjavi z Beogradom. Najnovejši podatki potrjujejo, da so se cene v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišale za približno šest odstotkov. V primerjavi s prejšnjim četrtletjem istega leta je bila rast 1,43-odstotna. Analitiki ugotavljajo, da povpraševanje po nepremičninah ostaja visoko kljub naraščajočim cenam, kar ohranja pritisk na trg. Razlika med prestolnico in preostalimi srbskimi mesti se povečuje, saj Beograd ostaja osrednja točka investicij in povpraševanja.

Iranski generalni tožilec je napovedal, da bo tožilstvo v okviru zaščite javnih pravic aktivno spremljalo vprašanja, povezana s preživljanjem prebivalstva in zagotavljanjem osnovnih življenjskih potrebščin. Po njegovih besedah si državni uradniki prizadevajo za zmanjšanje gospodarskih težav in zagotavljanje pravočasne oskrbe trga s ključnimi dobrinami. Izpostavil je, da institucija deluje kot varuh javnega interesa, ki bdi nad delom izvršne oblasti pri reševanju vsakodnevnih stisk državljanov. Tožilec je izrazil prepričanje, da bodo odgovorni sprejeli ustrezne ukrepe za stabilizacijo razmer. Poudaril je nujnost neprekinjenega delovanja vseh državnih organov, da bi osnovne potrebščine prišle do ljudi brez zastojev. Napovedi prihajajo v času, ko se država spopada z zahtevnimi gospodarskimi razmerami, ki neposredno vplivajo na kupno moč prebivalstva in dostopnost hrane ter drugih nujnih dobrin.

Ob začetku novega koledarskega leta so voditelji in vidni politiki v Papui Novi Gvineji ter Južni Koreji poudarili nujnost nacionalne stabilnosti, gospodarske rasti in socialne kohezije. V Papui Novi Gvineji je veteran sir Puka Temu opozoril na vse večje pritiske, s katerimi se spopadajo tamkajšnje družine zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, visoke stopnje kriminala in omejenih možnosti za zaposlitev. Temu je izpostavil, da se gospodinjstva vse bolj zanašajo na širše sorodstvene mreže, saj osnovne državne storitve pogosto ne dosežejo prebivalstva, hkrati pa je pozval vlado k nujnim investicijam v kmetijstvo in predelovalno industrijo. Sočasno je predsednik avtonomne regije Bougainville Ishmael Toroama potrdil zavezanost k osamosvojitvi od Papue Nove Gvineje in poudaril, da politični napredek zahteva močne gospodarske temelje, vključno z oživljanjem rudnika Panguna in vzpostavitvijo lastne rafinerije zlata. Na drugi strani je južnokorejski predsednik Lee Jae Myung izpostavil narodno enotnost kot kritično nalogo za prihodnji razvoj države. Lee je v svojem nagovoru poudaril, da skrajna politična razhajanja in delitve v družbi zavirajo napredek, ter pozval k sodelovanju med vlado, gospodarstvom in sindikati za dosego skupne blaginje.

Izvršni podpredsednik Irana je napovedal uvedbo novih ukrepov za zaščito življenjskega standarda državljanov, ki vključujejo razdeljevanje podpornih paketov za prvih sedem dohodkovnih razredov. Odločitev vlade sledi strategiji, po kateri morajo biti vse spremembe v zvezi z deviznim tečajem povezane z ustreznimi socialnimi transferji za prebivalstvo. Ukrepi so usmerjeni v ublažitev gospodarskih pritiskov na najširši krog prebivalstva, ki ga visoka inflacija in nihanje vrednosti nacionalne valute najbolj prizadeneta. Vlada pod vodstvom predsednikovega kabineta je poudarila, da bodo ti socialni paketi zagotovili osnovno varnost v obdobju gospodarskih prilagoditev. Pomoč bo vključevala bodisi finančna sredstva bodisi neposredno blagovno pomoč, s čimer želijo oblasti preprečiti nadaljnji upad kupne moči srednjega in nižjega razreda. Napovedani ukrepi so del širšega prizadevanja države za stabilizacijo domačega trga in zagotavljanje socialnega miru v luči zunanjih gospodarskih sankcij in notranjih finančnih izzivov.

Bolgarska vlada je s 1. januarjem 2026 uveljavila znatno povišanje minimalne plače, ki po novem znaša 620,20 evra oziroma 1213 levov. Gre za 12,6-odstotno povišanje glede na predhodno leto, ko je minimalni prejemek znašal 1077 levov. Ukrep, ki ga je s posebnim odlokom sprejel svet ministrov, neposredno vpliva na dohodke približno 600.000 državljanov. Minimalna urna postavka se je v skladu z novo uredbo povišala na 3,74 evra oziroma 7,31 leva. Poleg minimalne plače se v državi zvišuje tudi prag revščine, kar predstavlja del širše vladne strategije za izboljšanje socialne varnosti in kupne moči prebivalstva. Povišanje sledi trendu prilagajanja plačnih sistemov v Evropski uniji, kjer so se v zadnjem obdobju za podobne korake odločile tudi druge države članice, vključno z Nemčijo, ki je predhodno napovedala rekordno rast svojih minimalnih prejemkov.

Iranska vlada je pod vodstvom predsednika države uradno začela izvajati celovit načrt v 15 točkah, ki je namenjen podpori preživetja prebivalstva in zagotavljanju nacionalne prehranske varnosti. Program je bil sprejet v času trajajočih gospodarskih pritiskov, njegov glavni cilj pa je povečanje stabilnosti in predvidljivosti v nacionalnem gospodarstvu. Načrt vključuje specifične ukrepe za zaščito najranljivejših slojev prebivalstva pred inflacijskimi nihanji in motnjami na trgu osnovnih življenjskih potrebščin. Izvajanje tega strateškega dokumenta se osredotoča na izboljšanje pogojev za samooskrbo s hrano ter vzpostavitev trdnejših mehanizmov za nadzor cen. Vlada želi s temi ukrepi ne le ublažiti trenutne socialne stiske, temveč tudi dolgoročno okrepiti odpornost države na zunanje gospodarske sankcije. Pričakuje se, da bodo novi predpisi prinesli večjo preglednost v distribucijskih verigah kmetijskih pridelkov in hrane, kar naj bi preprečilo špekulacije na trgu.

Cena električne energije na Bolgarski neodvisni energetski borzi (BNEB) se je za dobavo na dan 2. januar zvišala za 28,88 odstotka. Povprečna cena za megavatno uro je dosegla 95,67 leva (približno 48,91 evra), kar predstavlja občuten skok v primerjavi s prejšnjim dnem, ko je znašala 74,23 leva. Trgovanje na segmentu 'dan vnaprej' je odrazilo povečano povpraševanje oziroma spremenjene tržne pogoje ob vstopu v novo koledarsko leto. Podatki borze razkrivajo, da je bila povprečna cena v konicah med 9. in 20. uro še višja in je znašala 99,29 leva za megavatno uro. Izven konic je bila energija prodana po povprečni ceni 92,06 leva. Skupno je bilo na borzi prodanih 90.562,10 megavatne ure električne energije. Na tržnem segmentu znotraj dneva so bile cene za 60-minutne produkte nekoliko nižje, in sicer so v povprečju znašale 76,38 leva za megavatno uro, kar kaže na določeno stopnjo volatilnosti na bolgarskem energetskem trgu.

Prodaja stanovanjskih nepremičnin v kanadskem mestu Calgary je decembra 2025 upadla za 14,2 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem leto prej. Po podatkih lokalnega nepremičninskega združenja Calgary Real Estate Board je bilo v zadnjem mesecu leta prodanih le 1.126 domov, kar potrjuje negativen trend, ki je zaznamoval celotno leto. Poleg manjšega obsega trgovanja so zabeležili tudi padec cen, saj se je referenčna cena na letni ravni znižala za 4,7 odstotka. Upad prodaje v decembru neposredno sledi novembrskemu trendu, ko je trg prav tako beležil dvoštevilčni upad prometa in rast zalog neprodanih nepremičnin. Analitiki ocenjujejo, da so nižje cene posledica večje ponudbe na trgu, ki presega trenutno povpraševanje. Gre za eno najizrazitejših ohlajanj nepremičninskega trga v regiji v zadnjih letih, kar vpliva na širšo gospodarsko dinamiko mesta Calgary ob zaključku poslovnega leta.

Iranska energetska borza je sporočila, da so ceno uvoženega super bencina znižali na prejšnjo raven, potem ko distributerji in potrošniki niso pokazali zanimanja za nakup po višji ceni. Cena za liter goriva se je z 69.500 rialov vrnila na prvotnih 65.800 rialov. Odločitev o pocenitvi je bila sprejeta kot neposreden odziv na pomanjkanje povpraševanja na trgu, kjer so visoki stroški uvoza in nestabilne cene odvrnili kupce. Sprememba cene odraža težave, s katerimi se iranske oblasti srečujejo pri uveljavljanju dražjih uvoženih pogonskih goriv na domačem trgu, ki je sicer navajen močno subvencioniranih cen. Ker distributerji niso zakupili ponujenih količin na energetski borzi, so bili odločevalci prisiljeni prilagoditi cenovno politiko, da bi preprečili popoln zastoj pri prodaji tega segmenta derivatov.

Državno naftno podjetje Pertamina in zasebni ponudniki goriv v Indoneziji, vključno s podjetji Shell, BP in Vivo, so s 1. januarjem 2026 hkrati znižali cene pogonskih goriv. Znižanje cen velja za več vrst naftnih derivatov, med drugim je Pertamina pocenila gorivo Pertamax in druge nesubvencionirane vrste goriva. Gre za usklajen premik na trgu, ki sledi obdobju višjih cen v preteklem letu. Znižanje cen so potrdili vsi glavni akterji na indonezijskem trgu, kar za tamkajšnje porabnike predstavlja ugoden začetek novega leta. Ukrep se nanaša predvsem na komercialna goriva, ki niso pod neposrednim subvencijskim nadzorom države, vendar močno vplivajo na stroške prevoza in logistike v državi. Analitiki ocenjujejo, da so se podjetja za ta korak odločila zaradi stabilizacije svetovnih cen surove nafte in prilagajanja tržnim razmeram v regiji.