Cena električne energije na Bolgarski neodvisni energetski borzi (BNEB) se je za dobavo na dan 2. januar zvišala za 28,88 odstotka. Povprečna cena za megavatno uro je dosegla 95,67 leva (približno 48,91 evra), kar predstavlja občuten skok v primerjavi s prejšnjim dnem, ko je znašala 74,23 leva. Trgovanje na segmentu 'dan vnaprej' je odrazilo povečano povpraševanje oziroma spremenjene tržne pogoje ob vstopu v novo koledarsko leto.
Podatki borze razkrivajo, da je bila povprečna cena v konicah med 9. in 20. uro še višja in je znašala 99,29 leva za megavatno uro. Izven konic je bila energija prodana po povprečni ceni 92,06 leva. Skupno je bilo na borzi prodanih 90.562,10 megavatne ure električne energije. Na tržnem segmentu znotraj dneva so bile cene za 60-minutne produkte nekoliko nižje, in sicer so v povprečju znašale 76,38 leva za megavatno uro, kar kaže na določeno stopnjo volatilnosti na bolgarskem energetskem trgu.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogajanje na bolgarskem energetskem trgu ima za Slovenijo zmeren pomen. Ker sta obe državi del enotnega evropskega energetskega trga, lahko nihanja cen v eni regiji vplivajo na širše evropske trende, vendar neposredne nevarnosti za slovensko gospodarstvo ali oskrbo z energijo v tem primeru ni.
Slovenija in Bolgarija si delita nekatere podobnosti v energetski mešanici, vključno z uporabo jedrske energije, zato so premiki na tamkajšnji borzi zanimivi predvsem za energetske analitike in trgovce, ki spremljajo regionalno dinamiko v Jugovzhodni Evropi.
