Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nagovoru republikanskim politikom v Washingtonu izjavil, da je Indija po njegovih podatkih bistveno zmanjšala uvoz nafte iz Ruske federacije. Trump je poudaril, da so indijski nakupi ruske energetske surovine v zadnjem obdobju opazno upadli, kar bi lahko nakazovalo na spremembe v globalnih energetskih tokovih in trgovinskih odnosih med državama. Izjava prihaja v času, ko Washington pozorno spremlja energetske vezi svojih strateških partneric z Moskvo. Čeprav podrobnejši statistični podatki, ki bi potrdili Trumpove navedbe, v samem govoru niso bili predstavljeni, ameriški predsednik trdi, da so indijske oblasti sprejele konkretne korake za omejitev energetske odvisnosti od Rusije. Indija sicer velja za eno največjih uvoznic nafte na svetu, zato bi vsako večje preoblikovanje njene uvozne politike imelo daljnosežne posledice za svetovni naftni trg.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nagovoru na srečanju republikanskih poslancev izjavil, da indijski premier Narendra Modi z njim trenutno ni zadovoljen. Razlog za poslabšanje odnosov so visoke carine, ki so jih Združene države Amerike uvedle na indijski uvoz, zlasti v povezavi z nakupi ruske nafte. Trump je poudaril, da so ZDA uvedle 50-odstotne carine na indijske izdelke, vključno s 25-odstotno obremenitvijo zaradi trgovanja z Rusijo, kar je Indijo prisililo v znatno zmanjšanje uvoza energentov iz te države. Kljub carinskim sporom je Trump odnos z Modijem označil za dober in dodal, da si indijski premier še vedno prizadeva za osebna srečanja in sodelovanje. Poleg trgovinskih vprašanj se je Trump dotaknil tudi vojaškega področja, kjer je napovedal pospešitev dobave 68 helikopterjev Apache, na katere naj bi Indija čakala že pet let. Ta poteza kaže na Trumpovo strategijo uporabe carin kot pritiska za dosego ugodnejših pogojev, hkrati pa ohranjanje strateških vojaških zavezništev znotraj regije.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je v javnem nastopu poudaril, da bi morebitno zagotavljanje finančne pomoči Ukrajini v višini 800 milijard evrov resno škodovalo evropskim narodom. Po Orbanovih besedah Evropa, ki se trenutno spopada z gospodarsko recesijo, ne more prevzeti takšnega finančnega bremena, ne da bi pri tem ogrozila lastno stabilnost in blaginjo svojih državljanov. Orban je izrazil prepričanje, da bodo prebivalci držav članic Evropske unije začeli aktivno nasprotovati takšni politiki, če bodo evropski voditelji vztrajali pri izpolnjevanju finančnih zahtev Kijeva. Madžarski premier je opozoril na morebitne nepopravljive napake v evropski politiki do Ukrajine in dodal, da bi takšna sredstva le še poglobila krizo znotraj same Unije. Njegove izjave sledijo napovedim ukrajinskih oblasti, ki so v začetku januarja izpostavile potrebo po obsežni finančni injekciji za obnovo države in nadaljevanje obrambe. Orban ostaja eden najglasnejših kritikov neomejene finančne in vojaške podpore Ukrajini znotraj evropskega bloka, pri čemer se zavzema za prednostno reševanje notranjih gospodarskih vprašanj Evropske unije.

Donald Trump je mesec dni pred aretacijo Nicolasa Madura naftnim direktorjem nakazal na "velike spremembe" v Venezueli. Po aretaciji je Trump izjavil, da bi lahko ameriška naftna podjetja v venezuelskem naftnem sektorju začela delovati v naslednjih 18 mesecih in da ZDA nameravajo obdržati nadzor nad venezuelsko nafto. Omenil je tudi možnost, da bi ZDA povrnile stroške naftnim družbam za njihove izdatke v Venezueli.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da je svet vstopil v novo obdobje prerisovanja zemljevidov vpliva. Dmitrijev je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je komentiral aktualne geopolitične premike in delitev sveta na interesne cone pod vodstvom ključnih svetovnih voditeljev, vključno z Vladimirjem Putinom, Donaldom Trumpom in Ši Džinpingom. Ruski uradnik meni, da so se tradicionalne sfere vpliva začele spreminjati, kar zahteva novo opredelitev moči na globalni ravni. Njegove izjave prihajajo v času, ko se odnosi med velikimi silami vse bolj zaoštrujejo, Rusija pa si prizadeva utrditi svojo vlogo v novem večpolarnem svetovnem redu. Napovedana preureditev vpliva bi lahko močno posegla v dosedanje mednarodne odnose in ekonomske povezave, kar neposredno vpliva na stabilnost svetovnega gospodarstva in varnostno arhitekturo.

Malezijski premier Enver Ibrahim bo med 6. in 8. januarjem 2026 opravil uradni obisk v Turčiji na povabilo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Kot je sporočil vodja urada za komuniciranje Burhanettin Duran, bo obisk namenjen krepitvi bilateralnih odnosov in strateškega sodelovanja med državama. Osrednji dogodek obiska bo zasedanje Sveta za strateško sodelovanje na visoki ravni med Turčijo in Malezijo, ki bo potekalo v sredo. Delegaciji bosta pod vodstvom obeh državnikov obravnavali ključna vprašanja na področju gospodarstva, obrambne industrije in tehnološkega razvoja. Srečanje poudarja vse večji pomen Malezije kot strateške partnerice Turčije v jugovzhodni Aziji. Diplomatski viri navajajo, da bodo pogovori vključevali tudi regionalna vprašanja na Bližnjem vzhodu in v Aziji, s čimer želita državi uskladiti svoja stališča v mednarodnih organizacijah.

Španske oblasti so v sodelovanju s kanadsko policijo aretirale Juana Pabla Serrana, ki je veljal za enega najbolj iskanih ubežnikov v provinci Quebec. Serrano je osumljen vpletenosti v obsežno krajo podatkov in večmilijonsko prevaro, ki je leta 2019 prizadela finančno skupino Desjardins. Po navedbah quebeške provincialne policije (Sûreté du Québec) so osumljenca pridržali 6. novembra 2025, trenutno pa ostaja v španskem priporu, kjer čaka na nadaljnje postopke. Preiskava primera se je začela že pred leti, ko je prišlo do vdora v zasebnost skoraj desetih milijonov strank omenjene finančne institucije. Serrano je bil na begu od junija 2024, ko je bil za njim izdan kanadski nalog za aretacijo. Kanadske oblasti so poudarile, da aretacija predstavlja pomemben korak v dolgotrajnem pravnem postopku glede ene največjih kraj podatkov v zgodovini države, ki je povzročila znatno finančno in materialno škodo.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo podporo Delcy Rodríguez, ki je prevzela dolžnost vršilke dolžnosti predsednice Venezuele. Rusija pozdravlja njeno imenovanje in prizadevanja venezuelskih oblasti za zaščito suverenosti države in nacionalnih interesov.

Italija bo po poročanju virov pri Evropski uniji na petkovem zasedanju veleposlanikov držav članic podprla sklenitev prostotrgovinskega sporazuma med EU in latinskoameriškim blokom Mercosur. Odločitev Rima velja za ključen premik, ki bi lahko dokončno odprl pot k uveljavitvi sporazuma, o katerem se strani pogajata že več kot 25 let. Italijanska premierka Giorgia Meloni je spremembo stališča nakazala po tistem, ko je Evropska komisija predlagala pospešitev izplačil pomoči kmetom v višini 45 milijard evrov, kar je označila za pomemben korak naprej. Podpora Italije je ključnega pomena, saj sporazumu še vedno ostro nasprotujejo v Franciji, na Poljskem in Madžarskem. Glavni razlog za nasprotovanje so skrbi kmetijskih lobijev, ki se bojijo nelojalne konkurence zaradi poceni uvoza mesa in kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike. Italijanska vlada se je sprva spopadala s podobnimi pomisleki, vendar so zagotovila Bruslja o dodatni finančni podpori kmetijskemu sektorju očitno prevladala nad prvotnimi zadržki.

Turški minister za trgovino Ömer Bolat je sporočil, da je država v preteklem letu dosegla zgodovinske mejnike na področju zunanje trgovine. Po uradnih podatkih je turški izvoz blaga in storitev dosegel skupno vrednost 396,5 milijarde ameriških dolarjev, s čimer se je država uvrstila v ligo gospodarstev s skoraj 400 milijardami dolarjev izvozne moči. Izvoz blaga je ob tem znašal 273,4 milijarde dolarjev, kar predstavlja nov letni rekord v zgodovini republike. Minister Bolat je izpostavil tudi izjemen mesečni dosežek, saj je izvoz v zadnjem mesecu znašal 26,4 milijarde dolarjev, kar je najvišja mesečna raven doslej. Po navedbah turškega ministrstva za trgovino ti podatki potrjujejo strukturno krepitev turškega gospodarstva in njegovo rastočo konkurenčnost na svetovnih trgih. Vlada v Ankari pričakuje, da se bo trend rasti nadaljeval tudi v letu 2025, pri čemer se bodo osredotočili na diverzifikacijo trgov in povečanje deleža izdelkov z visoko dodano vrednostjo.

BMW je v ZDA leta 2025 povečal prodajo in že tretje leto zapored dosegel rekordne številke. Prodali so 388.897 avtomobilov, kar je 4,7 odstotka več kot prejšnje leto. Audi se medtem sooča z upadom.

Turška avtomobilska industrija je leto 2025 zaključila z rekordnimi izvoznimi rezultati, saj je vrednost izvoza dosegla 41,5 milijarde ameriških dolarjev. To predstavlja 11,6-odstotno povečanje v primerjavi z letom poprej, s čimer je sektor utrdil svojo vodilno vlogo v turškem gospodarstvu. Avtomobilska panoga je tako že devetnajstič v zadnjih dvajsetih letih postala izvozni prvak države. Samo v decembru 2025 se je izvoz v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta povečal za osem odstotkov in znašal 3,76 milijarde dolarjev. Dosleden uspeh panoge kaže na močno mednarodno konkurenčnost turških proizvajalcev vozil in sestavnih delov. Rezultati potrjujejo, da avtomobilski sektor ostaja ključni steber turške izvozne strategije in glavni vir deviznih prihodkov za državo.

Predsednik Lee Jae-myung in kitajski predsednik Xi Jinping sta si izmenjala šale o hrani in pijači med državnim obiskom Leeja v Pekingu. Lee je izjavil, da je pekinška različica jajčne rezančne omake bolj zdrava kot korejska, Xi pa je dejal, da je Maotai najboljša pijača med osmimi lokalnimi specialitetami, ki jih je Lee predstavil na srečanju APEC v Gyeongju.

Donald Trump je na silvestrovo podpisal odlok, ki za eno leto zamika povišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in kopalniško pohištvo, sklicujoč se na potekajoča trgovinska pogajanja. Konzervativni uredniški odbor časopisa Wall Street Journal je kritiziral Trumpove privržence zaradi tega 'umika'.

Irski premier Micheál Martin se je med uradnim obiskom v Pekingu sestal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kjer je poudaril nujnost ohranitve prostega trga. Srečanje se je odvilo v času zaostrenih trgovinskih odnosov med Kitajsko in Evropsko unijo, ki se spopadata z uvedbo vzajemnih carin in omejitev. Gre za prvi obisk irskega predsednika vlade na Kitajskem po letu 2012. Namen petdnevnega obiska je krepitev dvostranskih vezi in poglobljen dialog o gospodarskem sodelovanju. Irska se strateško pripravlja na julijsko prevzem predsedovanja Svetu Evropske unije, kjer bo imela ključno vlogo pri oblikovanju skupne evropske politike do Kitajske. Martin je v pogovorih izpostavil, da je odprtost trgovinskih poti bistvena za stabilnost svetovnega gospodarstva, kljub političnim nesoglasjem glede subvencij in konkurenčnih pogojev.

Indijski tiskovni center in raziskovalna organizacija Global Trade Research Initiative (GTRI) sta sporočila, da nedavno stopnjevanje konflikta med Združenimi državami Amerike in Venezuelo ne bo imelo večjega vpliva na trgovinsko izmenjavo med Indijo in to južnoameriško državo. Poročilo je bilo izdano po tem, ko so ameriške sile 4. januarja v Venezueli izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v ZDA. Kljub dramatičnim političnim spremembam in vojaškemu posredovanju strokovnjaki pri GTRI ocenjujejo, da bodo gospodarski tokovi med New Delhijem in Caracasom ostali razmeroma stabilni. Indija, ki velja za pomembno uvoznico venezuelske nafte, se v preteklosti že spopadala z različnimi nihanji v diplomatskih odnosih med Washingtonom in Caracasom. Analitiki poudarjajo, da indijska trgovinska strategija ostaja osredotočena na energetsko varnost, kar pomeni, da bi se trgovanje lahko nadaljevalo po ustaljenih kanalih ali prek alternativnih mehanizmov, ki so bili vzpostavljeni v obdobju prejšnjih sankcij.

Ameriški tehnološki velikan Nvidia je napovedal ambiciozen načrt za vstop na trg avtonomnih vozil, po katerem namerava do leta 2027 na ceste poslati lastne robotske taksije. Podjetje, ki trenutno dominira na trgu čipov za umetno inteligenco, želi svojo tehnološko premoč prenesti na področje samovozečih avtomobilov. Pri tem projektu bo ključno vlogo igral neimenovan nemški proizvajalec avtomobilov, kar nakazuje na tesno sodelovanje med ameriško tehnologijo in evropsko avtomobilsko industrijo. Strategija podjetja Nvidia temelji na integraciji njihovih visokozmogljivih procesorjev v sisteme za upravljanje vozil brez voznika. Čeprav so čipi podjetja že zdaj nepogrešljivi v svetu umetne inteligence, predstavlja razvoj celovitih sistemov za robotske taksije nov mejnik v njihovem poslovanju. Partnerstvo z nemškim avtomobilskim proizvajalcem bi lahko podjetju omogočilo hitrejši dostop do evropskega trga in zagotovilo potrebno strojno opremo za implementacijo njihove napredne programske opreme.

Zveza nemških strojnih proizvajalcev (VDMA) je v svoji zadnji raziskavi izpostavila rastoče povpraševanje po mladih inženirjih, ki poleg osnovnega tehničnega znanja obvladajo tudi področje umetne inteligence. Kompetence na tem področju postajajo ključen pogoj za zaposlitev v sodobnem strojništvu, saj podjetja digitalizacijo vidijo kot osrednji del svojega prihodnjega razvoja. Kljub povečanemu povpraševanju pa mnoga podjetja v panogi opozarjajo na pomanjkljivosti v trenutnem visokošolskem izobraževanju. Po njihovih navedbah univerzitetni programi ne sledijo dovolj hitro tehnološkemu napredku, kar povzroča razkorak med znanjem diplomantov in dejanskimi potrebami trga dela. Proizvajalci zato pozivajo k posodobitvi študijskih načrtov, ki bi morali vključevati več praktičnih vsebin s področja podatkovne analize in strojnega učenja.

Podjetje Samsung Electronics je na tehnološkem sejmu CES 2026 v Las Vegasu predstavilo svojo vizijo prihodnosti umetne inteligence (UI), ki temelji na varnosti, zasebnosti in zaupanju uporabnikov. V okviru foruma z naslovom »V tehnologijo verjamemo? Ponovni razmislek o varnosti in zasebnosti v dobi UI« je južnokorejski velikan poudaril, da bo zaupanje ključni dejavnik pri splošnem sprejetju UI v vsakdanjem življenju. Samsung namerava umetno inteligenco vgraditi v vse svoje izdelke in storitve, pri čemer stavi na hibridni model delovanja. Ta model zagotavlja, da osebni podatki v čim večji meri ostanejo na napravi sami, medtem ko se oblačne storitve uporabljajo selektivno le takrat, ko sta potrebni večja hitrost ali zmogljivost. Shin Baik, vodja Samsungovega centra za platforme UI, je izpostavil pomen odprtega sodelovanja z drugimi tehnološkimi giganti, kot sta Google in Microsoft. To sodelovanje je ključno za krepitev skupnih raziskav na področju varnosti in zagotavljanje interoperabilnosti med napravami. Podjetje si prizadeva, da bi se umetna inteligenca obnašala predvidljivo in varno, kar bi omogočilo, da postane pravi spremljevalec uporabnikov. S temi ukrepi se Samsung odziva na vse glasnejše razprave o zaščiti zasebnosti v času hitrega razvoja generativnih tehnologij, ki so se intenzivirale že v letu 2025.

Izvršni direktor družbe Nvidia Jensen Huang je na sejmu potrošniške elektronike (CES 2026) v Las Vegasu naznanil, da je nova generacija čipov za umetno inteligenco z imenom Vera Rubin že v polni proizvodnji. Nova platforma obljublja do petkrat večjo zmogljivost pri poganjanju klepetalnikov in drugih aplikacij umetne inteligence v primerjavi s predhodno serijo Blackwell. Rubin vključuje napredno tehnologijo pomnilnika, ki je posebej zasnovana za zmanjšanje zakasnitev pri obdelavi dolgih besedil in sočasni uporabi milijonov uporabnikov. Poleg nove strojne opreme je Nvidia potrdila prevzem zagonskega podjetja Groq, ki se osredotoča na hitro sklepanje v okviru umetne inteligence, s čimer bo podjetje še dodatno utrdilo svojo prevladujočo vlogo na trgu. Hkrati je svojo vizijo prihodnosti predstavila tudi Lisa Su, izvršna direktorica podjetja AMD, ki je razkrila novo linijo čipov za poslovne uporabnike. Ti čipi podjetjem omogočajo vzpostavitev lastnih podatkovnih centrov, s čimer lahko ključne podatke ohranijo znotraj svojih prostorov namesto v oblaku. Su je poudarila ambiciozen cilj, da bi do leta 2027 zmogljivost njihovih sistemov povečali za tisočkrat. Konkurenca med tehnološkima gigantoma se tako stopnjuje v smeri zagotavljanja večje energetske učinkovitosti in hitrosti obdelave podatkov, kar bo neposredno vplivalo na razvoj svetovne digitalne infrastrukture in dostopnost naprednih storitev umetne inteligence za širšo javnost.

Južnokorejski tehnološki velikan LG Electronics je na predstavitvenem dogodku LG World Premiere v Las Vegasu razkril novega domačega pomočnika z umetno inteligenco, poimenovanega CLOiD. Robot, ki so ga javnosti predstavili v okviru sejma CES 2026, je zasnovan kot specializiran agent za domačo uporabo, ki s pomočjo napredne tehnologije zagotavlja t. i. ambientalno oskrbo ter uporabnikom pomaga pri fizičnih in umskih opravilih. CLOiD je opremljen z dvema rokama, kar mu omogoča večjo funkcionalnost pri interakciji z okoljem, podjetje pa ga predstavlja kot ključni del svoje širše vizije o delovanju umetne inteligence v vsakdanjem življenju. Poleg robotskih inovacij je družba LG v sodelovanju s podjetjem Razer napovedala tudi vzpostavitev novega certifikacijskega programa z naslovom "Designed for LG Gaming Portal". Prva naprava s tem certifikatom je krmilnik Razer Wolverine V3 Bluetooth, ki je namenjen uporabi s pametnimi televizorji LG. Krmilnik uporablja tehnologijo Bluetooth z izjemno nizko zakasnitvijo, kar po trditvah proizvajalca predstavlja pomemben napredek na področju igričarstva v oblaku. Strategija podjetja LG se tako usmerja v ustvarjanje povezanega ekosistema pametnega doma, kjer inovacije služijo neposrednim potrebam sodobnega uporabnika.

Podjetja Uber, Lucid in Nuro so v San Franciscu začela testno obdobje za novo floto avtonomnih električnih športnih terencev Lucid Gravity. Vozila, ki so opremljena z napredno tehnologijo za samodejno vožnjo podjetja Nuro, so se na mestne ulice podala prejšnji mesec v okviru priprav na uradni zagon storitve. Partnerstvo združuje Lucidovo luksuzno platformo električnih vozil, Uberjevo obsežno omrežje za prevoze in Nurovo programsko opremo za avtonomno upravljanje. Projekt se osredotoča na vzpostavitev premijskega programa robotaksijev, ki bo ekskluzivno na voljo prek Uberjeve aplikacije. Čeprav so se testi že začeli, podjetja načrtujejo širšo javno dostopnost storitve v zalivu San Francisca do konca leta 2026. Ta korak predstavlja neposreden odgovor na rastočo konkurenco na trgu avtonomnih prevozov, kjer trenutno prevladuje podjetje Waymo, medtem ko se na vstop pripravljajo tudi drugi večji igralci, kot je Tesla. Uspeh projekta bi lahko bistveno spremenil dinamiko mestne mobilnosti in pospešil prehod na avtonomna električna vozila v urbanih središčih.

Tehnološki gigant Amazon je razširil dostop do svoje napredne umetne inteligence Alexa+ z uvedbo novega spletnega vmesnika na domeni Alexa.com. Storitev, ki je trenutno na voljo v okviru zgodnjega dostopa, uporabnikom omogoča interakcijo z virtualnim asistentom neposredno prek spletnega brskalnika, s čimer podjetje odpravlja potrebo po lastniški strojni opremi, kot so naprave Echo. Nova platforma podpira nalaganje dokumentov, elektronske pošte in slik, kar asistentu omogoča obdelavo kompleksnejših nalog, vključno s prilagajanjem receptov in upravljanjem pametnega doma. S to potezo se Amazon neposredno podaja v konkurenčni boj z uveljavljenimi klepetalniki, kot sta ChatGPT podjetja OpenAI in Google Gemini. Spletna različica vključuje navigacijsko vrstico za hiter dostop do priljubljenih funkcij, hkrati pa ohranja integracijo z ekosistemom naprav Fire TV in tabličnimi računalniki. Razširitev na splet sledi nedavni vključitvi asistenta v mobilne aplikacije in nekatere avtomobilske znamke, kar nakazuje na strateški premik k univerzalni dostopnosti Amazonovih storitev umetne inteligence.

Podjetje Amazon je na tehnološkem sejmu CES 2026 razkrilo temeljito prenovo operacijskega sistema Fire TV, ki prinaša sodobnejši videz in izboljšano odzivnost. Nova oblika vmesnika vključuje zaobljene robove ikon in vsebine, spremenjeno tipografijo ter barvne gradiente, kar napravam daje modernejši videz. Po navedbah podjetja so programsko kodo vmesnika v celoti optimizirali, kar omogoča od 20 do 30 odstotkov hitrejše delovanje v primerjavi s predhodno različico. Ena ključnih novosti je razširitev možnosti prilagajanja domačega zaslona, saj lahko uporabniki sedaj neposredno pripnejo do 20 priljubljenih aplikacij, kar je znatno več kot v prejšnjih različicah. Kljub oblikovnim spremembam osnovna struktura s tematskimi zavihki za filme, serije in šport ostaja enaka. Poleg tega je Amazon v osrčje sistema integriral novo storitev Alexa+, ki omogoča naprednejše glasovno upravljanje in iskanje vsebin v različnih pretočnih storitvah hkrati. Posodobitev bo na voljo brezplačno za vse združljive naprave.

Savdski organ za trg kapitala (CMA) je v torek uradno potrdil regulativne spremembe, ki bodo z začetkom februarja 2026 omogočile neposreden dostop do borznega trga vsem kategorijam tujih vlagateljev. Gre za strateško odločitev kraljevine, s katero želi Rijad okrepiti vlogo tujega kapitala v svojem gospodarstvu in diverzificirati finančne vire izven naftnega sektorja. Do sedaj so bili pogoji za vstop na savdski trg omejeni na določene institucije in kvalificirane investitorje, nova pravila pa odpravljajo te omejitve. Sprejetje novih pravil pomeni, da bodo lahko tuji posamezniki in podjetja neposredno vlagali v vrednostne papirje, uvrščene na savdsko borzo. Ukrep je del širšega programa 'Vision 2030', katerega cilj je preobrazba Savdske Arabije v vodilno svetovno naložbeno središče. Finančni strokovnjaki ocenjujejo, da bo liberalizacija trga znatno povečala likvidnost in privabila nove tokove kapitala iz Azije, Evrope in Amerike, kar bo utrdilo položaj kraljevine kot najmočnejšega finančnega akterja na Bližnjem vzhodu.

Francosko podjetje Orano, ki je specializirano za rudarjenje in predelavo urana, je od Ministrstva za energijo Združenih držav Amerike prejelo finančno podporo v višini 900 milijonov dolarjev. Sredstva so namenjena gradnji nove tovarne za obogateni uran v Oak Ridgeu v zvezni državi Tennessee. Celotna naložba v projekt je ocenjena na približno 5 milijard dolarjev, začetek proizvodnje pa v podjetju načrtujejo na začetku prihodnjega desetletja. To odločitev so v družbi Orano označili za pomemben mejnik pri širitvi svojih zmogljivosti na ameriškem trgu. Projekt predstavlja ključen del širše strategije administracije pod vodstvom Donalda Trumpa, ki si prizadeva za krepitev domače jedrske proizvodnje in zmanjšanje odvisnosti od uvoza ruskega urana. Ameriško ministrstvo je ob tem napovedalo skupni paket financiranja v višini 2,7 milijarde dolarjev, namenjen razvoju zmogljivosti za bogatenje urana na tleh ZDA. Orano namerava pogodbo dokončno potrditi v prvi polovici leta, nato pa nadaljevati z razvojem obrata, ki bo ključen za oskrbo z energijo v prihodnosti.

Cene zlata na indijskem trgu so se 6. januarja 2026 znatno povišale, pri čemer je cena 24-karatnega zlata dosegla 13.882 indijskih rupij za gram. V mestu Chennai so zabeležili še višje vrednosti, kjer je gram najčistejšega zlata stal 13.921 rupij, 22-karatno zlato pa se je prodajalo po 12.761 rupij za gram. Skok cen je bil opazen v vseh večjih indijskih mestih, vključno z Delhijem, Mumbajem in Kolkato. Poleg zlata se je podražilo tudi srebro, katerega cena je narasla na 253 rupij za gram. Analitiki poročajo o povečanem povpraševanju in tržni nestanovitnosti, ki vpliva na plemenite kovine. Indijski potrošniki, ki so med največjimi porabniki zlata na svetu, se v tem obdobju srečujejo z visokimi stroški nakupa, kar vpliva na lokalno trgovino z nakitom in investicijsko povpraševanje v regiji.

Zlati investicijski kovanec Jurij Zmagovalec z nominalno vrednostjo 50 rubljev je v letu 2025 ponovno postal najbolje prodajani investicijski kovanec v Rusiji. Po podatkih državne kovnice Goznak je omenjeni kovanec predstavljal kar 68 odstotkov celotne prodaje vseh investicijskih kovancev v državi. Rezultati potrjujejo prevladujoč položaj tega numizmatičnega artikla na ruskem trgu plemenitih kovin. Kot poroča tiskovna agencija RIA Novosti, kovanec ohranja svojo priljubljenost med vlagatelji zaradi likvidnosti in prepoznavnosti. Podatki Goznaka kažejo na stabilno povpraševanje po fizičnem zlatu v Ruski federaciji, pri čemer se večina investitorjev odloča za preverjene nacionalne simbole. Leto 2025 pri tem ni bilo izjema, saj je kovanec s podobo svetega Jurija močno presegel prodajne rezultate vseh drugih konkurenčnih produktov v svoji kategoriji.

Avstralski finančni trg je v zadnjem obdobju zaznal pospešen odliv kapitala, saj se mednarodni investitorji vse pogosteje odločajo za preusmeritev svojih sredstev na druge globalne trge. Glavna razloga za ta premik sta povečano tveganje, povezano z obrestnimi merami, ter razmeroma nizki dobički domačih podjetij, ki ne dosegajo pričakovanj v primerjavi s hitro rastočimi tujimi trgi. Ta trend odraža jasno sporočilo vlagateljem, naj priložnosti za visoke donose iščejo zunaj avstralskih meja. Zaradi šibkih obetov za domačo gospodarsko rast in vztrajnih denarnih tveganj se je zmanjšala privlačnost avstralskih naložbenih razredov. Investitorji zdaj dajejo prednost trgom, ki obljubljajo precej višje donose, medtem ko se avstralsko gospodarstvo spopada z obdobjem stagnacije dobičkov v ključnih sektorjih. Takšne razmere povzročajo negotovost na lokalnih borzah in krepijo pritisk na avstralski finančni sistem, ki izgublja konkurenčno prednost v svetovnem merilu.

Nemški kancler Friedrich Merz je v pismu koalicijskim partnerjem ocenil, da je gospodarski položaj Nemčije kritičen, prihodnje leto pa bo po njegovih napovedih izjemno težavno. Kot poročajo tuji mediji, vključno z nemško revijo Spiegel, je kancler v dokumentu opredelil prednostne naloge vlade, pri čemer je poudaril nujnost reševanja sistemskih težav, ki zavirajo rast. Po Merčevih navedbah se nemško gospodarstvo spopada s prenizko produktivnostjo ter previsokimi birokratskimi in davčnimi obremenitvami. Kancler je v pismu izpostavil, da mora vlada v prihodnjem obdobju prednostno oblikovati bolj ugodno okolje za investicije in razvoj podjetništva. Njegova opozorila nakazujejo na premik v vladni politiki, kjer bo gospodarski sektor stopil v ospredje državnih prizadevanj. Napovedi za leto 2026 so po Merčevih besedah povezane s težkimi preizkušnjami, kar zahteva takojšnje strukturno prilagajanje, da bi se izognili dolgotrajnejši stagnaciji največjega evropskega gospodarstva.

Ruska federacija je v ponedeljek izvedla silovit napad na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov, kjer je pet raketnih izstrelkov zadelo in poškodovalo kritično energetsko infrastrukturo. Po navedbah lokalnih oblasti so napadi povzročili dodatno škodo na že tako oslabljenem energetskem omrežju države, ki je tarča sistematičnega uničevanja. Poleg napadov na severovzhodu države so ruske sile ciljale tudi jugovzhodno mesto Dnipro, kjer je bilo zadeto podjetje v lasti ameriškega kmetijskega giganta Bunge. Napad na obrat podjetja Bunge predstavlja neposreden udarec gospodarskim subjektom s tujim kapitalom v regiji, kar bi lahko še dodatno zaostrilo napetosti med Moskvo in Washingtonom. Ukrajinski uradniki so potrdili, da se spopadi in zračni napadi na civilno ter industrijsko infrastrukturo stopnjujejo, medtem ko se energetska podjetja trudijo vzdrževati oskrbo prebivalstva. Dogodki potrjujejo nadaljevanje ruske strategije uničevanja vitalnih virov pred zimskimi meseci, kar je neposredno povezano s preteklimi obsežnimi napadi na omrežje.

Avstralski poslovni konglomerat SGH Limited, ki je pod nadzorom milijarderja Kerryja Stokesa, se je povezal z ameriškim jeklarjem Steel Dynamics za prevzem največjega avstralskega proizvajalca jekla BlueScope Steel. Ponudba za prevzem, ki je ocenjena na približno 13 milijard ameriških dolarjev, predvideva nakup in kasnejšo razdelitev podjetja med oba partnerja. Steel Dynamics kot uveljavljen igralec na ameriškem trgu s tem korakom krepi svojo prisotnost v regiji, medtem ko SGH Limited nadaljuje širitev svojega industrijskega portfelja. Načrtovani prevzem predstavlja enega največjih poslov v avstralskem industrijskem sektorju v zadnjem obdobju. Čeprav so pogovori še v začetni fazi ocenjevanja, bi izvedba posla pomenila korenito spremembo v lastniški strukturi in operativnem delovanju družbe BlueScope, ki ima ključno vlogo v avstralski težki industriji. Analitiki pozorno spremljajo odziv vodstva družbe BlueScope in morebitne regulatorne ovire, ki bi se lahko pojavile pri tako obsežni transakciji.

Francoski nacionalni inštitut za statistiko in gospodarske študije (Insee) je v svoji začasni oceni objavil, da se je rast cen življenjskih potrebščin v Franciji decembra na letni ravni upočasnila na 0,8 odstotka, kar je rahlo manj od novembrske rasti, ki je znašala 0,9 odstotka. Ključni dejavnik za umirjanje splošne ravni cen je bil izrazit padec cen energije, ki so se v primerjavi z decembrom prejšnjega leta znižale za 6,8 odstotka, predvsem zaradi cenejših naftnih derivatov. Nasprotno pa so se cene hrane decembra povišale za 1,7 odstotka, kar predstavlja pospešek v primerjavi z novembrom, ko je bila rast 1,4-odstotna. Na mesečni ravni so se cene v decembru v povprečju zvišale za 0,1 odstotka, potem ko so novembra zabeležili 0,2-odstotni padec. Ta mesečni odboj so statistiki pripisali sezonskemu povišanju cen storitev, zlasti v transportnem sektorju, ter ponovni rasti cen hrane. Cene storitev so sicer na letni ravni ostale stabilne pri 2,2-odstotni rasti, cene tobaka pa so se zvišale za 4,1 odstotka. Cene industrijskih izdelkov so se na letni ravni znižale za 0,4 odstotka, kar je manjši padec kot v predhodnem mesecu.

Zaradi požiga na električnem omrežju v Berlinu, ki je povzročil izpad električne energije za več deset tisoč gospodinjstev, je preiskavo prevzelo Zvezno tožilstvo. Oblasti sumijo, da je šlo za levičarski ekstremistični napad, zaradi česar preiskujejo tudi sum članstva v teroristični organizaciji. Razmere v jugozahodnem Berlinu se zaostrujejo zaradi nizkih temperatur in sneženja, kar dodatno otežuje življenje prebivalcev brez elektrike. To je najdaljši izpad električne energije v Berlinu po drugi svetovni vojni.

Po napovedih družbe GasBuddy naj bi povprečna cena galone goriva v ZDA leta 2026 padla pod 3 dolarje. Letno povprečje naj bi znašalo 2,97 dolarja, kar je manj od 3,10 dolarja v letu 2025.

Vrednost delnic največjih kanadskih naftnih podjetij se je v začetku trgovanja znatno znižala, potem ko so ameriške vojaške sile čez konec tedna zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Na borzi v Torontu je podjetje Canadian Natural Resources Ltd. zabeležilo približno osemodstotni padec, pri čemer se je vrednost delnice znižala za 3,79 kanadskega dolarja na 43,33 dolarja. Podobno oster padec je doživelo podjetje Cenovus Energy Inc., katerega delnice so izgubile 8,7 odstotka vrednosti in padle na 21,97 dolarja. Dogodek je povzročil takojšen odziv na energetskih trgih, saj vlagatelji ocenjujejo posledice morebitne ponovne vključitve venezuelske nafte na svetovni trg po odstranitvi Madura z oblasti. Kanada, ki velja za eno ključnih izvoznic nafte, se sedaj sooča z negotovostjo glede prihodnjih cen surove nafte, saj bi stabilizacija razmer v Venezueli lahko povečala svetovno ponudbo in s tem dodatno pritisnila na cene energentov.

Predstavniki madžarskega MOL-a so prispeli v Srbijo in začeli poglobljeno analizo poslovanja Naftne industrije Srbije (NIS), znan kot »due diligence«. Obiskali so ključne zmogljivosti NIS-a, vključno z bencinskimi servisi, rafinerijo in petrokemijo.

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je objavil kritično analizo srbskega gospodarstva, v kateri državi napoveduje težke ekonomske čase. Po poročanju časnika so glavni razlogi za gospodarsko nazadovanje Srbije množično nezadovoljstvo državljanov, ameriške sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) ter domnevni zlom zunanje politike predsednika Aleksandra Vučića. Analiza poudarja, da se je Vučićeva strategija vzdrževanja dobrih odnosov z vsemi svetovnimi velesilami izkazala za neuspešno v trenutnih geopolitičnih razmerah. Posebej izpostavljajo vpliv sankcij na energetski sektor, ki neposredno omejujejo delovanje NIS, kar v kombinaciji z notranjepolitičnimi pritiski in protesti državljanov ustvarja nestabilno okolje za tuje naložbe in dolgoročno gospodarsko rast države.

V Italiji je s prvim januarjem stopila v veljavo nova davčna zakonodaja, ki je neposredno vplivala na maloprodajne cene pogonskih goriv. Zaradi prilagoditve trošarin, ki vključujejo povišanje obdavčitve dizelskega goriva in hkratno zmanjšanje obremenitev za bencin, je dizel postal dražji od neosvinčenega bencina. To se je na italijanskem trgu zgodilo prvič po treh letih, kar odraža spremenjeno trošarinsko politiko rimske vlade. Povprečna cena dizelskega goriva se je povzpela na 1,66 evra za liter, medtem ko bencin v povprečju stane 1,65 evra za liter. Ukrep je del širšega vladnega manevra, ki želi uravnotežiti davčne obremenitve različnih vrst goriv. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo ta sprememba najbolj prizadela logistični sektor in prevoznike, ki se pri svojem delu zanašajo predvsem na dizelski pogon. Razmerje med cenama goriv se je tako obrnilo v prid bencina, kar bi lahko dolgoročno vplivalo tudi na nakupne navade potrošnikov pri izbiri novih vozil.

V okrožju Konaseema v indijski zvezni državi Andhra Pradesh je prišlo do nevarnega uhajanja naravnega plina iz vrtine v lasti državne družbe Oil and Natural Gas Corporation (ONGC), kar je povzročilo obsežen požar. Incident je sprožil paniko med lokalnim prebivalstvom, zaradi česar so oblasti nemudoma izvedle evakuacijo okoliških vasi. Po doslej dostopnih podatkih v nesreči ni bilo smrtnih žrtev ali poškodovanih, vendar so plameni povzročili precejšnjo materialno škodo na območju vrtine. Predstavniki podjetja ONGC so že prispeli na prizorišče dogodka, kjer skušajo ugotoviti natančen vzrok za uhajanje plina in omejiti nadaljnje širjenje ognja. Gasilci in reševalne ekipe so v polni pripravljenosti, medtem ko strokovnjaki analizirajo tveganja za okolje in zdravje ljudi v bližini. Zaradi resnosti dogodka so bile zaprte lokalne ceste, oskrba z električno energijo pa je bila na območju začasno prekinjena iz varnostnih razlogov. Oblasti še naprej pozorno spremljajo razmere, saj plin še vedno uhaja, kar otežuje gašenje požara.

Najnovejši podatki kažejo, da se je rast življenjskih stroškov v Nemčiji v zadnjem obdobju znatno umirila, kar prinaša olajšanje za potrošnike po dolgotrajnem obdobju visokih cen. Čeprav so se številni izdelki in storitve v preteklih letih močno podražili, se dinamika naraščanja cen zdaj upočasnjuje, kar pomeni, da se vsakdanje življenje ne draži več tako agresivno kot prej. Kljub temu da so nemški državljani v zadnjem obdobju pogosto opazili skokovite rasti cen na vseh področjih, od energentov do prehrane, trenutni trendi kažejo na stabilizacijo trgov. Strokovnjaki ocenjujejo, da se inflacijski pritiski zmanjšujejo, vendar opozarjajo, da so ravni cen v primerjavi z leti pred krizo ostale visoke. Gospodinjstva tako še vedno občutijo posledice preteklih podražitev, a se hitrost novih povišanj zmanjšuje.

Neimenovani predstavnik iranske vlade je pojasnil, da vrednost 112.500 iranskih rialov za ameriški dolar ne predstavlja novega stalnega tečaja prednostne valute. Po njegovih besedah gre le za začasni ukrep, namenjen nadzorovanju cen na domačem trgu v trenutnem prehodnem obdobju. Vlada namerava v prihodnje zagotavljati devize za uvoz ključnih dobrin prek tki. druge dvorane deviznega trga, kjer se tečaji oblikujejo bolj prosto. Uradnik je poudaril, da je bila trenutna osnovna vrednost za izračun namenoma določena nekoliko nižje od tržne, da bi preprečili nenadne skoke cen življenjskih potrebščin. Kljub temu je poudaril, da ta številka ne bo trajno fiksirana, saj se država spopada z valutnimi pritiski in inflacijo. Ukrep odraža prizadevanja Teherana, da stabilizira gospodarstvo sredi mednarodnih sankcij in nihanj na energetskem trgu.

Nova raziskava Forsa je pokazala, da večina ljudi v Nemčiji meni, da so jih višje cene hrane močno prizadele, zlasti pri nakupovanju v supermarketih. Raziskava osvetljuje pomisleke v nemških gospodinjstvih glede naraščajočih stroškov.

Evropski borzni indeksi so se v trgovanju 6. januarja gibali neenotno, vendar so ostali blizu rekordnih vrednosti, ki so jih dosegli v obdobju pozitivnega razpoloženja na trgih. Vlagatelji so svojo pozornost usmerili predvsem v analizo predhodnih podatkov o inflaciji v Franciji ter z negotovostjo pričakovali objavo ključnega poročila o nemški inflaciji. Na surovinskih trgih je bilo zaznati trend padanja cen nafte, medtem ko je cena zlata sočasno naraščala, kar odraža previdnost vlagateljev sredi gospodarskih negotovosti. Čeprav so se nekatere borze soočale z nihanji, so splošni kazalniki ostali razmeroma visoki, kar kaže na vzdržljivost evropskega kapitalskega trga. Napetosti na energetskem trgu so dodatno vplivale na gibanje cen surovin, kjer so vlagatelji ocenjevali vpliv makroekonomskih kazalnikov na prihodnje odločitve centralnih bank. Francoski podatki o inflaciji so bili sprejeti kot pomemben indikator za širše evroobmočje, vendar bo šele nemški izračun ponudil jasnejšo sliko o pritisku cen na evropsko gospodarstvo. Analitiki ocenjujejo, da so se cene zlata zvišale zaradi iskanja varnih naložb v času, ko se pričakujejo novi podatki o stabilnosti cen v največjem evropskem gospodarstvu. Trgovanje je tako minilo v znamenju pričakovanj in prilagajanja portfeljev pred ključnimi objavami.

Nizozemski klub navijačev Oranje je izrazil resno zaskrbljenost nad visokimi cenami vstopnic in potnih stroškov za prihajajoče svetovno prvenstvo v nogometu. Po njihovih izračunih bi navijač, ki bi želel spremljati reprezentanco Nizozemske vse do finala, samo za vstopnice odštel najmanj 5.912 evrov. Predsednik navijaškega kluba je poudaril, da prvenstvo ni več namenjeno običajnim podpornikom, saj skupni stroški, ki vključujejo polete, nastanitve in vstopnice, postajajo nevzdržni. Kritike so usmerjene predvsem v dejstvo, da bi lahko posamezen obiskovalec za eno samo tekmo odštel med 3.000 in 4.000 evri, če upoštevamo vse logistične stroške. Takšna cenovna politika po mnenju organiziranih navijaških skupin ogroža dostopnost športa in tradicijo spremljanja reprezentančnih tekmovanj v živo. Organizatorji se spopadajo z vedno glasnejšimi očitki o elitizmu in komercializaciji nogometa na račun tistih, ki šport spremljajo najbolj zvesto.

Na iranskem finančnem trgu so v torek, 6. januarja 2026, zabeležili zgodovinske premike, saj je vrednost domače valute strmoglavila, cene žlahtnih kovin pa so dosegle nove rekorde. Ameriški dolar je na prostem trgu dosegel vrednost 146.500 iranskih rialov, kar odraža visoko stopnjo inflacije in nezaupanje v lokalno valuto. Zaradi negotovosti so se vlagatelji zatekli k nakupu zlata, kar je ceno 18-karatnega zlata potisnilo na 16.445.000 rialov za gram. Izjemno rast so zabeležili tudi pri zlatnikih, kjer je cena kovanca Emami narasla na 169.140.000 rialov. Različni viri s teheranskega trga poročajo o rahlih nihanjih med uradnimi in tržnimi tečaji, vendar vsi potrjujejo trend izjemne rasti cen. 24-karatno zlato se je povzpelo celo na 21.796.000 rialov, kar predstavlja neverjeten preskok v primerjavi s preteklimi obdobji. Analitiki te premike pripisujejo širšim gospodarskim pritiskom in nestabilnosti na trgu v prosti prodaji.

Najnovejša raziskava inštituta IMAS je razkrila globoko zaskrbljenost avstrijskega prebivalstva nad trenutnimi gospodarskimi razmerami v državi. Kar 60 odstotkov vprašanih je izrazilo močno zaskrbljenost zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in inflacije, kar predstavlja največjo skrb državljanov. Poleg finančnih težav Avstrijce v veliki meri obremenjujeta tudi vprašanji priseljevanja, ki skrbi 45 odstotkov vprašanih, ter splošno stanje domačega gospodarstva, ki povzroča skrbi 44 odstotkom sodelujočih v raziskavi. Napovedi za prihodnost ostajajo precej mračne, saj četrtina vprašanih pričakuje gospodarski vzpon šele leta 2028 ali pozneje. Štirinajst odstotkov anketirancev verjame v izboljšanje v prvi polovici leta 2027, medtem ko enak delež ljudi sploh ne pričakuje večjega gospodarskega okrevanja. Rezultati študije odražajo nizko stopnjo zaupanja v hitro stabilizacijo razmer, saj se prebivalci sosednje države vsakodnevno spopadajo z visokimi cenami osnovnih dobrin in negotovostjo na trgu dela.

Iranski minister za delo, zadruge in socialno skrbstvo je napovedal začetek izvajanja nove faze sistema elektronskih bonov za hrano, ki prebivalcem omogoča dostop do subvencioniranih sredstev v vrednosti enega milijona iranskih rialov. Po navedbah ministra lahko upravičenci s temi sredstvi v določenih trgovinah opravijo nakupe osnovnih življenjskih potrebščin že od srede dalje. Projekt je del širših prizadevanj iranske vlade za ublažitev gospodarskih pritiskov na prebivalstvo, saj se država bori z visoko inflacijo in posledicami mednarodnih sankcij. Sistem elektronskih bonov je bil zasnovan kot digitalna rešitev za zagotavljanje prehranske varnosti, pri čemer so sredstva neposredno naložena na plačilne kartice državljanov. Minister je ob tem poudaril, da so bili vsi tehnični in logistični pogoji za nemoteno delovanje sistema v trgovinah že vzpostavljeni. Program se osredotoča predvsem na socialno najšibkejše sloje prebivalstva, ki jih strmo naraščanje cen hrane najbolj ogroža. Izvedba tega ukrepa sledi predhodnim obljubam vlade o povečanju socialne pomoči v obliki blagovnih subvencij namesto neposrednih denarnih izplačil.

Nemški avtomobilski proizvajalec Volkswagen in njegova hčerinska znamka luksuznih vozil Porsche sta v Združenih državah Amerike sprožila obsežen odpoklic več kot 500.000 vozil. Razlog za ta ukrep je kritična napaka v programski opremi, ki lahko povzroči težave pri delovanju vzvratnih kamer, kar povečuje tveganje za nesreče pri vzvratni vožnji. Tehnična napaka po navedbah proizvajalcev onemogoča pravilen prikaz slike na zaslonih v notranjosti vozila, kar ni v skladu z ameriškimi varnostnimi standardi. Podjetji sta že začeli obveščati lastnike prizadetih modelov, servisne službe pa bodo programsko opremo posodobile brezplačno. Ta ukrep predstavlja enega večjih tehničnih posegov za koncern na ameriškem trgu v zadnjem obdobju.

Po izjemno šibkem letu 2024 se je povpraševanje po električnih vozilih v Nemčiji v letu 2025 ponovno okrepilo. Na nemške ceste je lani zapeljalo več kot pol milijona novih električnih avtomobilov, kar predstavlja opazen skok v primerjavi s predhodnim letom. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da o pravem razcvetu oziroma eksponentni rasti panoge še ni mogoče govoriti. Podatki o novih registracijah kažejo na stabilizacijo trga, vendar poznavalci ostajajo previdni pri napovedih za prihodnost. Čeprav so številke spodbudne, panoga še vedno nima zagona, ki bi nakazoval na dokončen preboj e-mobilnosti v širše množice. Analitiki poudarjajo, da gre predvsem za okrevanje po krizi, ne pa za začetek nove faze hitre rasti prodaje električnih vozil.

Indijski avtomobilski proizvajalec Mahindra je uradno predstavil novi model XUV 7XO, ki predstavlja obsežno prenovo priljubljenega SUV-ja XUV700. Vozilo je bilo na trgu v Indiji ponujeno po začetni ceni 13,99 lakha rupij (približno 13,66 lakha po nekaterih navedbah), kar velja za prvih 40.000 prodanih enot. Prenovljeni model prinaša sodobnejšo zunanjost, posodobljeno tehnologijo v notranjosti in spremenjeno nomenklaturo, ki je del nove strategije blagovne znamke. Čeprav gre v osnovi za prenovo obstoječega modela XUV700, oznaka 'X' v imenu simbolizira tehnološki preskok in osveženo vizualno identiteto. Mahindra s tem modelom cilja na kupce v segmentu premium SUV vozil, kjer želi utrditi svoj tržni delež s kombinacijo sodobnih funkcij in konkurenčne cene. Za zdaj podjetje še ni podalo uradnih informacij o razpoložljivosti vozila na tujih trgih, vključno z Južno Afriko, kjer prejšnji model prav tako uživa določeno stopnjo priljubljenosti.

Olaf Lies, minister za gospodarstvo nemške zvezne dežele Spodnja Saška in član nadzornega sveta koncerna Volkswagen, je javno izrazil razumevanje za naraščajoče nezadovoljstvo zaposlenih v največjem evropskem avtomobilskem proizvajalcu. Med delavci vlada velika negotovost zaradi napovedanih varčevalnih ukrepov in morebitnega zapiranja tovarn, kar je v preteklosti veljalo za tabu temo. Lies je poudaril, da so skrbi glede ohranitve proizvodnih lokacij utemeljene, saj se podjetje pod vodstvom novega vodstva usmerja v prestrukturiranje. Napetosti v Volkswagnu so se stopnjevale po objavi načrtov o zmanjševanju stroškov, s katerimi želi podjetje povečati svojo konkurenčnost na trgu električnih vozil. Liesove izjave odražajo težko iskanje ravnovesja med zahtevami sindikatov in nujnostjo ekonomskih reform znotraj koncerna. Kot predstavnik dežele, ki je pomembna delničarka podjetja, Lies igra ključno vlogo pri prihodnjih pogajanjih o usodi nemških industrijskih obratov.

Japonski avtomobilski proizvajalec Honda je v ponedeljek uradno sporočil, da zaradi vztrajnega pomanjkanja polprevodnikov podaljšuje zaustavitev obratovanja svojih treh tovarn na Kitajskem. Proizvodne linije, ki bi se po prvotnih načrtih morale ponovno zagnati 5. januarja, bodo zdaj mirovale vsaj do 19. januarja. Odločitev podjetja odraža dolgotrajne težave v dobavnih verigah, ki še naprej hromijo svetovno avtomobilsko industrijo. Strokovnjaki poudarjajo, da na razpoložljivost ključnih komponent vplivajo tudi zaostreni diplomatski in trgovinski odnosi, zlasti spor med Kitajsko in Nizozemsko glede podjetja Nexperia. Honda se v tem kontekstu bori z omejenim dostopom do čipov, kar neposredno vpliva na njihove proizvodne zmogljivosti na enem izmed najpomembnejših trgov. Podaljšanje zastoja bo verjetno povzročilo dodatne zamude pri dobavah vozil in povzročilo znatno gospodarsko škodo v regiji.

Tajvanska avtomobilska skupina Yulon Group je v okviru prizadevanj za pomoč po naravnih nesrečah krščanski fundaciji Mustard Seed Mission podarila novo športno terensko vozilo znamke Nissan. Donacija, ki je bila uradno izvedena danes, je namenjena krepitvi mobilnosti socialnih delavcev na območju okrožja Guangfu v Hualienu, ki so ga pred več kot tremi meseci prizadele uničujoče poplave zaradi razlitja akumulacijskega jezera ob reki Mataian. Novo vozilo bo nadomestilo prejšnje službeno vozilo fundacije, ki so ga odnesle narasle vode, in bo omogočilo dostop do težko dostopnih odročnih krajev. Izvršni direktor fundacije Li Zhao-jia je ob prevzemu poudaril, da bo ta podpora bistveno olajšala obiske na terenu, prevoz nujnih potrebščin in dolgotrajno psihosocialno rehabilitacijo lokalnega prebivalstva. Skupina Yulon s tem nadaljuje svojo strategijo družbene odgovornosti, usmerjeno v zagotavljanje mobilnosti ranljivim skupinam v času krize.

Nemški avtomobilski proizvajalec Volkswagen je predstavil novo zasnovo notranjosti za prihajajoči električni model ID. Polo, s katero se po letih kritik vrača k uporabi fizičnih gumbov. Nova arhitektura potniške kabine predstavlja pomemben odmik od prejšnje strategije, ki je večino upravljalnih funkcij selila na zaslone na dotik in drsnike, občutljive na dotik. Podjetje je poudarilo, da so pri snovanju upoštevali povratne informacije kupcev, ki so zahtevali bolj intuitivno upravljanje med vožnjo. Notranjost modela ID. Polo, ki velja za znanilca nove generacije ugodnejših električnih vozil, vključuje kombinacijo visokoločljivostnih zaslonov in fizičnih stikal za ključne funkcije, kot je klimatska naprava. Digitalni merilniki v retro slogu se zgledujejo po legendarnem modelu Golf iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, kar združuje sodobno tehnologijo s tradicijo znamke. Avtomobil, katerega začetna cena naj bi se gibala okoli 25.000 evrov, naj bi na trg prispel leta 2026, čeprav obstajajo ugibanja o dostopnosti najcenejše različice ob samem začetku prodaje.

Indijsko podjetje Tata Motors je pred uradno predstavitvijo, ki bo potekala 13. januarja 2026, razkrilo prve podrobnosti o prenovljenem modelu kompaktnega SUV-ja Tata Punch. Prenovljeno vozilo prinaša obsežne spremembe v notranjosti in zunanjosti, vključno z novo armaturno ploščo, večjim zaslonom na dotik in posodobljenim volanom. Proizvajalec se je osredotočil na izboljšanje udobja sedežev in tehnološko posodobitev potniške kabine. Ena najpomembnejših novosti v ponudbi je uvedba novega turbo-bencinskega motorja, s katerim želi Tata Motors povečati konkurenčnost v segmentu mikro SUV vozil. Podjetje s to posodobitvijo načrtuje dvig standardov v svojem razredu, saj model Punch ostaja eden njihovih ključnih prodajnih adutov na indijskem trgu. Uradna prodaja in podrobne specifikacije bodo znane ob januarskem dogodku.

Indija je od začetka ruske invazije na Ukrajino leta 2022 uvozila surovo nafto v vrednosti približno 144 milijard evrov, so v svojem poročilu zapisali raziskovalci Centra za raziskave energije in čistega zraka (CREA). Evropski think-tank poudarja, da je Indija postala ena ključnih uvoznic ruske energije, kar je Kremlju omogočilo ohranitev znatnih prihodkov kljub sankcijam zahodnih držav. Poročilo ocenjuje kumulativni zaslužek Kremlja iz naslova svetovne prodaje nafte, pri čemer indijski trg predstavlja ključen steber ruske gospodarske odpornosti v času vojaškega konflikta. Kitajska in Indija sta namreč prevzeli vlogo glavnih odjemalk, ki sta nadomestili izpad prodaje na evropskih trgih, kamor Rusija zaradi embarga in sankcij ne more več neovirano izvažati svojih energentov.

Ustanovitelj Telegrama, Pavel Durov, je zanikal govorice o finančni odvisnosti svojega podjetja od ruskih investitorjev. Preko svojega kanala je izjavil, da je Telegram popolnoma neodvisen in da podjetje v celoti nadzira svoje obveznice.

Namestnik iranskega zunanjega ministra Said Hatibzadeh je v zadnjih izjavah poudaril, da sankcije, uvedene proti Iranu, predstavljajo jedro »popolne gospodarske vojne«. Po njegovih besedah je primarni cilj teh ukrepov ustvarjanje razdora med iranskim ljudstvom in vlado. Hatibzadeh je sankcije označil za nepravične in poudaril, da močno vplivajo na nacionalno gospodarstvo. Obenem je namestnik ministra pojasnil stališče Teherana glede mednarodnih pogajanj. Dejal je, da pogajanja sama po sebi niso niti dobra niti slaba, temveč jih je treba razumeti zgolj kot orodje v naboru sredstev diplomacije. S tem je nakazal na pragmatičen pristop Irana do zunanje politike, kjer diplomacija ostaja sredstvo za dosego nacionalnih ciljev, kljub stopnjevanju pritiskov s strani mednarodne skupnosti.

Indijski rafinerijski velikan Reliance Industries (RIL) je ostro zanikal poročila, da naj bi v njegovo rafinerijo Jamnagar v januarju prispela ruska surova nafta. Zasebni predelovalec nafte je v izjavi na družbenem omrežju X poročanje tiskovne agencije Bloomberg, ki se je sklicevala na podatke podjetja Kpler, označil za popolnoma neresnično. Bloomberg je pred tem poročal, da so proti omenjeni rafineriji na poti tri plovila, natovorjena z rusko nafto. Vodstvo družbe Reliance Industries je poudarilo, da rafinerija Jamnagar v zadnjih treh tednih ni sprejela nobene pošiljke ruske surove nafte. Prav tako podjetje v celem mesecu januarju ne pričakuje nobenih dobav iz Rusije. Ta izjava prihaja v času, ko so indijski uvozniki pod drobnogledom zaradi spoštovanja mednarodnih sankcij in cenovnih kapic, ki so bile uvedene za rusko nafto po začetku agresije na Ukrajino.

Indijska vlada je pod vodstvom premierja Narendre Modija uvedla strožji nadzor nad uvozom ruske nafte, kar vključuje obvezno tedensko poročanje rafinerij o nakupih surovin iz Rusije in Združenih držav Amerike. Ta ukrep predstavlja odziv na stopnjevan pritisk Washingtona, saj je predsednik Donald Trump zaradi indijskega financiranja ruske vojaške agresije v Ukrajini prek nakupov energentov lani podvojil carine na indijsko blago na 50 odstotkov. New Delhi želi s temi koraki zavarovati nove trgovinske sporazume z ZDA in se izogniti dodatnim gospodarskim sankcijam. Največji indijski naftni predelovalec Reliance Industries je že sporočil, da v januarju ne pričakuje novih pošiljk ruske nafte, kar potrjuje trend drastičnega zmanjševanja uvoza, ki bi lahko v prihodnjih mesecih padel pod milijon sodčkov na dan. Strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitno dodatno zvišanje ameriških carin resno ogrozilo indijski izvoz, vendar bi hkrati lahko spodbudilo nujno diverzifikacijo trgov. Indija, ki je po letu 2022 postala največja kupka ruske nafte, se zdaj spopada z zahtevnim usklajevanjem med ugodnimi energetskimi viri in ohranjanjem ključnih gospodarskih vezi z Zahodom.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je povečalo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo že 1200 ljudi. Donald Trump je opozoril Teheran pred morebitnimi posledicami. Iranski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi morebitnega posredovanja ZDA, spodbujenega z dogajanjem v Venezueli.

Donald Trump je izrazil dvome glede poročil o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letali na rezidenco Vladimirja Putina. Po preverjanju informacij ameriške obveščevalne službe je Trump postal skeptičen glede trditev Kremlja, da je Kijev napadel rezidenco ruskega predsednika.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med desetdnevnim valom protestov, ki so jih sprožile gospodarske težave in visoke cene, povzpelo na najmanj 35. Iranske oblasti so ob tem pridržale približno 1200 ljudi, saj so se nemiri razširili iz prestolnice Teheran v ruralne province. Razmere so se močno zaostrile, ko je policija uporabila silo proti protestnikom, kar je povzročilo številne poškodbe in množične aretacije. Ameriški predsednik Donald Trump je v odzivu na dogajanje ostro posvaril iranske oblasti pred nadaljnjim nasiljem. Napovedal je, da bodo Združene države Amerike Iran »močno udarile«, če se bodo uboji mirnih protestnikov nadaljevali. Trumpove grožnje z vojaškim ali gospodarskim posredovanjem prihajajo v času, ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje represije s strani iranskega režima. Stopnjevanje nasilja povečuje verjetnost neposredne ameriške intervencije v regiji, ki je že desetletja geopolitično nestabilna.

Iran so v zadnjih petdesetih letih pretresli številni valovi protestov in stavk, ki so korenito spremenili politično podobo države. Nemiri, v katerih sodelujejo različni sloji prebivalstva, od študentov do delavcev v naftni industriji, so se začeli že z demonstracijami, ki so leta 1979 privedle do ustanovitve islamske republike. V zadnjem tednu so se protesti ponovno razširili po Teheranu in drugih delih države, kar je neposredna posledica hitrega gospodarskega propada in naraščajočega nezadovoljstva prebivalstva nad trenutnimi razmerami. Analitiki opozarjajo, da so sodobni nemiri tesno povezani z zgodovinskim bojem za politične in gospodarske pravice. Medtem ko so pretekli upori pogosto temeljili na ideoloških razlikah, sedanji val poganjata predvsem visoka inflacija in pomanjkanje osnovnih dobrin. Iranske oblasti se na proteste tradicionalno odzivajo z restriktivnimi ukrepi, vendar se kljub temu število stavk v ključnih industrijskih panogah povečuje, kar dodatno hromi že tako oslabljeno gospodarstvo države. Razmere ostajajo napete, saj državljani zahtevajo odgovornost za vse slabši življenjski standard.

Iranska vlada je po navedbah uradnega tiskovnega predstavnika izdala neposredno navodilo guvernerjem provinc za vzpostavitev dialoga s predstavniki cehov in trgovcev na bazarjih. Ukrep prihaja v času povečanih napetosti in protestov znotraj trgovskega sektorja, ki predstavlja ključni steber iranskega gospodarstva. Predsednik države je poudaril pomen neposredne komunikacije z lokalnimi gospodarskimi akterji, da bi naslovili njihove pomisleke in stabilizirali razmere na trgu. Namen te pobude je vzpostaviti formalne kanale za reševanje sporov in preprečiti nadaljnje zaostrovanje nezadovoljstva med obrtniki, ki se spopadajo z gospodarskimi pritiski. Guvernerji so dobili navodila, da se osebno srečajo z delegacijami trgovcev in proučijo njihove zahteve glede davčne politike in regulacije trga. Gre za poskus umiritve razmer, saj so bazarji tradicionalno pomembno središče politične in gospodarske moči v državi.

V iranski prestolnici Teheran so ponovno izbruhnili množični protesti, ki so se po obdobju nemirov v podeželskih regijah spet razširili v srce države. Po poročilih o prvih aretacijah in spopadih z varnostnimi silami so oblasti v Teheranu in drugih mestih okrepile prisotnost policije, da bi zatrle javno izražanje nezadovoljstva. Gibanje, ki se je sprva osredotočalo na gospodarsko krizo in hiperinflacijo, se je hitro sprevrglo v širši upor proti islamskemu političnemu sistemu. Varnostne sile so na univerzi v Teheranu pridržale več študentskih aktivistov, ki so se pridružili trgovcem pri protestiranju proti nevzdržnim življenjskim stroškom. Napetosti so se stopnjevale po napovedih predsednika Masouda Pezeshkiana o zaostritvi odnosov z Zahodom, kar je sprožilo val nemirov po vsej državi. Razmere v Iranu ostajajo nestabilne, saj se protesti kljub grožnjam pravosodja in aretacijam ne umirjajo. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj so Združene države Amerike že opozorile na morebitne posledice v primeru nasilnega zatrtja protestnikov. Iranski mediji medtem skušajo omalovaževati pomen shodov, čeprav poročila s terena kažejo na resne izgrede in stopnjevanje pritiska na vladajoči režim.

V Iranu se je razplamtel nov val protestov, ki so ga spodbudile nezadovoljne gospodarske razmere, pri čemer je prišlo do smrtne žrtve med pripadniki režimskih sil. Po uradnih poročilih je bil ubit član paramilitarne enote, ki je poskušala zadušiti demonstracije. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj se protesti širijo v različne dele države, kjer varnostne sile uporabljajo stroge ukrepe za vzpostavitev reda. Poročila z nekaterih drugih območij države navajajo, da so varnostne sile proti protestnikom uporabile celo ostro strelivo, kar nakazuje na stopnjevanje nasilja in neizprosen odziv teheranskih oblasti na ljudsko nezadovoljstvo. Protestniki se na ulicah zbirajo zaradi visokih življenjskih stroškov in inflacije, kar se je sprevrglo v širši upor proti vladni politiki in represiji. Mednarodni opazovalci opozarjajo na morebitno nadaljnje zaostrovanje konfliktov med civilnim prebivalstvom in oboroženimi organi države.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so Združene države "pripravljene in polne moči" za odziv, če bo Iran ubil protestnike, ki protestirajo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Teheran je odgovoril z opozorilom, da bi vmešavanje destabiliziralo regijo. Izgnani iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite iranskih protestnikov.

Število smrtnih žrtev v spopadih med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je naraslo. Predsednik ZDA Donald Trump je ponovil, da so Združene države "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran pobijal protestnike. Voditelj iranske opozicije Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Donald Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za odziv, če bo Iran ubil protestnike. Protesti proti naraščajočim cenam in gospodarskim težavam se nadaljujejo, pri čemer so nekateri protesti prerasli v smrtonosne spopade. Iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Danska narodna banka je v svoji najnovejši oceni gospodarskih gibanj izdala resno opozorilo glede prihodnosti Grenlandije, ki kot avtonomno območje spada pod okrilje danskega kraljestva. Poročilo navaja, da se otok spopada z opaznim upočasnjevanjem gospodarske rasti, kar v kombinaciji s poslabšanjem stanja javnih financ predstavlja tveganje za stabilnost regije. Osrednja finančna institucija poudarja, da bodo v prihodnje potrebni varčevalni ukrepi za sanacijo proračunskega primanjkljaja. Gospodarske razmere na Grenlandiji so tesno povezane z dansko fiskalno politiko, vendar banka opozarja, da trenutni trendi zahtevajo takojšnjo pozornost lokalnih in državnih oblasti. Analitiki izpostavljajo, da bi lahko dolgotrajna stagnacija privedla do zmanjšanja javnih storitev in investicij, če ne bo prišlo do strukturnih reform. To opozorilo prihaja v času, ko se Arktika vedno bolj odpira za mednarodne interese, vendar notranja finančna šibkost Grenlandije omejuje njeno sposobnost za neodvisen razvoj.

Bosna in Hercegovina je v letu 2025 zabeležila zgodovinsko najvišje prihodke od posrednih davkov od ustanovitve Uprave za posredno obdavčevanje (UIO). Skupni zbrani znesek je dosegel 12 milijard in 177 milijonov konvertibilnih mark (KM), kar predstavlja znatno povečanje v primerjavi s predhodnim letom. Glede na uradne podatke se je priliv sredstev povečal za 633 milijonov KM oziroma za 5,51 odstotka glede na leto 2024, ko so prihodki znašali 11 milijard in 541 milijonov KM. Rekordni rezultati odražajo stabilnost davčnega sistema in učinkovitost pri pobiranju davka na dodano vrednost, trošarin ter carin. Gre za najvišji nominalni znesek, ki ga je institucija zbrala od svoje vzpostavitve, kar nakazuje na povečano gospodarsko aktivnost ali izboljšane mehanizme nadzora v državi. Ta finančna sredstva so ključna za delovanje institucij na državni ravni ter za proračune entitet in Distrikta Brčko.

Vietnamski turistični sektor je v letu 2025 dosegel zgodovinski mejnik, saj je državo obiskalo skoraj 21,2 milijona tujih gostov. To predstavlja 20,4-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024 in hkrati najvišje število obiskovalcev v zgodovini države. Po podatkih vietnamske nacionalne turistične uprave (VNAT) je samo decembra v državo prispelo več kot dva milijona mednarodnih obiskovalcev, kar je 15,7 odstotka več kot v enakem obdobju leto poprej. Rekordni rezultati potrjujejo močno okrevanje in rast panoge po predhodnih kriznih letih. Država se zdaj usmerja v razvoj trajnostnega turizma in t. i. zeleno potrošnjo, saj tuji turisti čedalje pogosteje povprašujejo po lokalnih vietnamskih izdelkih. Kljub izjemnim rezultatom strokovnjaki opozarjajo, da bo moral Vietnam v prihodnje okrepiti promocijske dejavnosti, da bo ostal konkurenčen v regiji. Mesto Hošiminh je že začelo izvajati strategijo rasti, ki temelji na kakovosti namesto zgolj na številu gostov, kar nakazuje na strateški premik celotne države v smeri vrhunskih turističnih storitev. Optimistični začetek novega leta vliva upanje na nadaljnje preboje v turističnem gospodarstvu.

Nemško združenje sejemske industrije (Auma) je objavilo optimistične napovedi za leto 2026, ko pričakujejo nadaljnje okrevanje in rast števila prireditev. Po ocenah panožnega združenja bo Nemčija, ki velja za eno ključnih svetovnih sejemskih lokacij, gostila več sto dogodkov. S tem se panoga postopoma približuje ravni dejavnosti, ki jo je beležila pred izbruhom svetovne zdravstvene krize. Napovedi temeljijo na povečanem zanimanju razstavljavcev in obiskovalcev, kar potrjuje pomen neposrednega poslovanja in osebnega mreženja v mednarodnem okolju. Čeprav so se v zadnjih letih uveljavili digitalni formati, fizični sejmi ostajajo osrednji steber nemškega gospodarstva, zlasti na področjih industrijske opreme, avtomobilske industrije in tehnologije. Organizatorji se za leto 2026 pripravljajo na polno zasedenost sejmišč, kar bo imelo pozitivne učinke tudi na povezani turistični in gostinski sektor.

Portugalska vlada je napovedala, da bo proračunski presežek v letu 2025 verjetno znašal nekoliko več od prvotno predvidenih 0,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Finančni minister Joaquim Miranda Sarmento je v Lizboni pojasnil, da država za tekoče leto pričakuje uravnotežene javne finance, medtem ko se gospodarski kazalniki za prihodnje leto izboljšujejo. Minister je ob tem pozval vse deležnike k aktivni promociji portugalskega gospodarskega modela, ki ga je označil za zgodbo o uspehu. Napovedi temeljijo na stabilni gospodarski rasti in učinkovitem upravljanju javnega dolga, kar Portugalsko postavlja v ugoden položaj znotraj evrskega območja. Čeprav so prvotne ocene v državnem proračunu predvidevale skromnejši presežek, zadnji podatki kažejo na večjo odpornost gospodarstva. Vlada poudarja, da bo fiskalna disciplina ostala prednostna naloga, hkrati pa si bo prizadevala za ohranitev investicijskega cikla, ki ga podpirajo evropska sredstva.

Ameriški avtomobilski trg je v letu 2025 zabeležil presenetljivo visoke prodajne rezultate, vendar so k rasti prispevali predvsem premožnejši kupci. Maloprodajni potrošniki so za nova vozila porabili skupno 620 milijard ameriških dolarjev, kar je po podatkih avtomobilske stroke eden najmočnejših trgov v zadnjih letih. Glavni razlog za povečan obseg nakupov je bila grožnja z uvedbo novih carin in pričakovano zvišanje cen, kar je številne spodbudilo k hitrejšemu nakupu vozila. Podatki kažejo na izrazit premik v demografski strukturi kupcev, saj so nova vozila postala manj dostopna povprečnemu gospodinjstvu. Gospodinjstva z letnim dohodkom nad 150.000 dolarjev zdaj predstavljajo 43 odstotkov vseh kupcev novih avtomobilov, medtem ko je bil ta delež leta 2019 le 30-odstoten. Ta trend kaže na vse večji prepad med premožnejšimi sloji in običajnimi kupci, ki se zaradi visokih cen in finančnih pritiskov težje odločajo za nakup novih prevoznih sredstev.

Maroko je v letu 2025 obiskalo rekordnih 19,8 milijona turistov, kar predstavlja 14-odstotno rast v primerjavi z letom poprej. Po podatkih maroškega ministrstva za turizem, obrt ter socialno in solidarnostno gospodarstvo je država s tem dosegla zgodovinski mejnik in se močno približala pragu 20 milijonov obiskovalcev. Povečanje števila turistov se je neposredno odrazilo tudi v finančnih prihodkih, ki so narasli na 124 milijard dirhamov. Izjemen rezultat potrjuje uspešnost državne strategije za spodbujanje turističnega sektorja, ki ostaja eden ključnih stebrov maroškega gospodarstva. Rast števila obiskovalcev je bila skladna z napovedmi iz sredine leta, ko so podatki za prvih osem mesecev že kazali na dvoštevilčno povečanje obiska. Ministrstvo je v uradni izjavi poudarilo, da ti dosežki utrjujejo položaj Maroka kot ene vodilnih turističnih destinacij v regiji in na svetovni ravni.

Bolgarski avtomobilski trg je v letu 2025 zabeležil rekordne rezultate, saj je bilo prodanih 49.389 novih osebnih avtomobilov kategorije M1. Po podatkih Združenja avtomobilskih proizvajalcev gre za najvišje število prodanih vozil v sodobni zgodovini države, kar v povprečju pomeni približno 135 novih vozil na dan. Ta podatek kaže na močno okrevanje in rast kupne moči na bolgarskem trgu vozil. Izjemna rast prodaje odstopa od preteklih let in postavlja nove standarde za avtomobilsko industrijo v regiji. Povečano povpraševanje odraža gospodarsko dinamiko v državi, kjer so potrošniki kljub globalnim nihanjem cen pokazali visoko stopnjo zaupanja v nakupe trajnih dobrin. Analitiki izpostavljajo, da gre za pomemben mejnik, ki bi lahko vplival na nadaljnje investicije v prodajno-servisno mrežo v jugovzhodni Evropi.

Indijska nacionalna agencija za avtoceste (NHAI) je v torek uradno zaprosila ministrstvo za telekomunikacije (DoT) in agencijo za regulacijo telekomunikacij (TRAI) za nujno posredovanje pri izboljšanju mobilnega signala na državnih avtocestah. Na podlagi obsežne analize je NHAI identificirala 424 kritičnih lokacij v skupni dolžini približno 1.750 kilometrov, kjer je mobilno omrežje pomanjkljivo ali sploh ni na voljo. Te težave so še posebej izrazite na novih in odročnih odsekih avtocest. Pomanjkanje stabilne mobilne povezave po navedbah NHAI neposredno ogroža varnost udeležencev v prometu in otežuje delovanje nujnih služb. Ker so avtocestni koridorji pogosto speljani skozi ruralna območja, odsotnost signala onemogoča učinkovito izvajanje digitalnih javnih storitev in upočasnjuje odzivnost ob morebitnih nesrečah. Agencija je odločno zahtevala, da se ponudnikom telekomunikacijskih storitev izdajo ustrezna navodila za prednostno reševanje teh vprašanj na strateško pomembnih prometnicah.

V tovarni avtomobilskega proizvajalca BMW Group v madžarskem Debrecenu je v ponedeljek zjutraj prišlo do manjšega požara. Po uradnih navedbah tovarniške komunikacijske službe je ogenj zajel omejen del obrata, vendar so razmere hitro obvladali. Na prizorišču je posredovala enota tovarniških gasilcev, ki je požar pogasila v nekaj minutah, zato zunanja pomoč javnih gasilskih služb ni bila potrebna. Dogodek po poročanju tiskovne agencije MTI ni povzročil poškodb, saj v času incidenta na neposredno ogroženem območju ni bilo zaposlenih. Vodstvo tovarne je potrdilo, da je bila intervencija njihove varnostne službe učinkovita in da proizvodni procesi niso bili dolgotrajno ovirani. To je že drugi tovrstni incident v zadnjih mesecih, kar povečuje pozornost javnosti glede varnostnih protokolov v novi madžarski tovarni.

Nizozemsko so v ponedeljek zajele nove snežne plohe, ki so povzročile močno poledico in nevarne razmere na cestah. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je vodilno podjetje za dostavo hrane Thuisbezorgd sprejelo odločitev, da za preostanek dneva prekine vse storitve dostave. Vodstvo podjetja je pojasnilo, da je varnost njihovih uslužbencev na prvem mestu, zato so dostavljavci opravili le še zadnja naročila, nato pa so se morali zaradi spolzkih cestišč in napovedanih dodatnih padavin umakniti z ulic. Sneženje je povzročilo precejšnje nevšečnosti v prometu po vsej državi, lokalne oblasti pa so izdale opozorila pred poledico. Podjetje Thuisbezorgd je sporočilo, da bodo razmere spremljali in storitve ponovno vzpostavili, ko bo to varno. Dogodek poudarja vpliv ekstremnih zimskih vremenskih pojavov na logistične storitve in varnost delavcev v t.i. platformni ekonomiji, kjer so dostavljavci neposredno izpostavljeni nevarnostim na terenu.

V mestu New Taipei na Tajvanu se je v popoldanskih urah zgodila tragična delovna nesreča, v kateri je izgubil življenje 48-letni voznik tovornega vozila. Do incidenta je prišlo v obratu za predelavo železa v okrožju Shenkeng, ko je voznik z naloženega tovornjaka pripravljal razkladanje težkih jeklenih plošč. Po prvih ugotovitvah preiskave tovor ni bil ustrezno pritrjen, zaradi česar so jeklene plošče zdrsnile z vozila in močno udarile delavca. Reševalne ekipe in policisti so ob prihodu na prizorišče lahko le potrdili smrt moškega, saj je zaradi hudih poškodb glave umrl na kraju dogodka. Lokalni urad za inšpekcijo dela je po dogodku nemudoma odredil zaustavitev del v tovarni in zahteval pripravo načrta za izboljšanje varnostnih pogojev. Nesreča se je zgodila v obdobju poostrene pozornosti na javno varnost na Tajvanu, saj so oblasti po nizu decembrskih incidentov, vključno s prometnimi nesrečami in nasiljem, okrepile nadzor nad varnostnimi protokoli v industriji in prometu.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Zaradi nadaljnjih težav z zimskim vremenom in dodatne računalniške napake je bil železniški in zračni promet na Nizozemskem danes še naprej delno ohromljen. Še posebej so prizadeti leti na amsterdamskem letališču.

V ruskih prestolnih letališčih so danes zabeležili obsežne motnje v letalskem prometu, saj je bilo zaradi napadov z brezpilotnimi letalniki (droni) zadržanih več kot 60 letov. Ruske oblasti so bile prisiljene uvesti omejitve zračnega prostora nad Moskvo, kar je neposredna posledica povečanih varnostnih tveganj zaradi vstopov tujih objektov v varovano območje. Potniki so se spopadali z večurnimi zamudami, medtem ko so letalske družbe poskušale prilagoditi urnike poletov glede na trenutne varnostne razmere. Napadi z brezpilotnimi letalniki na rusko prestolnico so postali pogostejši, kar povzroča redne prekinitve civilnega letalstva in logistične težave v enem največjih evropskih prometnih vozlišč. Čeprav uradni viri niso poročali o večji gmotni škodi na sami letališki infrastrukturi, so operativne motnje povzročile precejšnjo gospodarsko škodo in negotovost med potniki. Varnostni ukrepi v okolici ključnih infrastrukturnih objektov v Rusiji ostajajo na najvišji ravni.

Grški minister za infrastrukturo in promet, Hristos Dimas, je napovedal notranjo preiskavo (EDE) in obljubil, da bodo odgovorni za izpad komunikacij v zračnem prostoru Aten odgovarjali. Poudaril je, da varnost letov ni bila ogrožena. Tožilstvo v Atenah nadaljuje nujno predkazensko preiskavo o morebitnih posegih v zračni promet.

Gospodarstvo ZDA je bilo v letu 2025 polno protislovij, saj je bila rast zdrava, medtem ko se je zaposlovanje upočasnilo, inflacija je ostala povišana in brezposelnost se je povečala. Strateg Todd Horwitz pa napoveduje 'ogromen propad borznega trga' v letu 2026.

Donald Trump je opozoril Indijo, da bi lahko ZDA še dodatno zvišale carine, če bo država nadaljevala z uvozom ruske nafte. Izjavil je, da se je premier Narendra Modi zavedal njegovega nezadovoljstva glede tega vprašanja. Trump je poudaril, da ZDA obvladujejo trgovinska orodja in lahko hitro zaostrijo carine, če države ne bodo sledile njihovim stališčem.

Druga administracija predsednika Donalda Trumpa je ob začetku leta 2026 naletela na številne institucionalne in ekonomske izzive, ki ogrožajo stabilnost ameriškega socialnega sistema in finančnih trgov. Uprava za socialno varnost (SSA), ki skrbi za pokojnine in nadomestila za 74 milijonov Američanov, se je znašla v hudi krizi, saj je po obsežnih odpuščanjih v okviru vladne reorganizacije pod vodstvom oddelka DOGE izgubila približno 7000 zaposlenih oziroma 12 odstotkov delovne sile. Posledično so se zaostanki pri obravnavi primerov povzpeli na 6 milijonov, kar povzroča resne težave pri izplačevanju socialnih pravic. Hkrati se stopnjujejo pritiski na zunanjetrgovinskem in monetarnem področju. Ekonomisti napovedujejo, da bo leto 2026 zaznamovala nadaljnja trgovinska vojna s carinami, kar zavrača optimizem bančnih krogov o umiritvi razmer. Trumpov spor s predsednikom Federal Reserve Jeromom Powellom se prav tako poglablja, saj predsednik javno kritizira neodvisnost centralne banke in stroške obnove njenih poslopij. Na področju obrambne politike pa je Lara Trump podprla uvedbo obveznega enoletnega služenja vojaškega roka, kar utemeljuje s potrebo po večjem spoštovanju vojske, kljub zgodovinskim kritikam na račun predsednikovega izogibanja naboru med vietnamsko vojno. Kritiki opozarjajo, da bodo te politike najbolj prizadele družine z nižjimi prihodki, medtem ko administracija vztraja pri svoji agendi pod geslom 'za družino'.

Gospodarstvo Združenih držav Amerike se je ob začetku leta 2026 znašlo v protislovnem položaju. Medtem ko je država v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležila robustno 4,3-odstotno gospodarsko rast, je javni dolg januarja 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Ta mejnik je bil dosežen bistveno prej, kot so predvidevale strokovne institucije, kar je predvsem posledica obsežne porabe iz obdobja pandemije in naraščajočih stroškov servisiranja dolga. Letna plačila obresti so dosegla skoraj bilijon dolarjev, kar predstavlja trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020. Fiskalno politiko predsednika Donalda Trumpa zaznamujejo tudi visoke carine, ki so se z začetnih 2,4 odstotka povzpele na povprečnih 16,8 odstotka, kar so najvišje stopnje po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v letu 2025 v zvezni proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati povzročili destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov. Podobni pritiski na javne finance so prisotni tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi državni dolg letos prvič presegel prag 3 bilijonov funtov. Britansko gospodarstvo se spopada z dolgoročnimi posledicami bančne krize iz leta 2008, pandemije in energetske draginje, zaradi česar si bo vlada v naslednjih petih letih izposodila več kot 430 milijard funtov. Stroški obresti v Združenem kraljestvu so za fiskalno leto 2026-27 ocenjeni na 135 milijard funtov, kar znatno presega obrambni proračun. Kljub statistični rasti v ZDA javnomnenjske raziskave kažejo na naraščajočo zaskrbljenost prebivalstva glede prihodnosti, saj inflacijski pritiski in visoka zadolženost zmanjšujejo zaupanje v dolgoročno stabilnost.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel zgodovinsko mejo 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva predhodne napovedi fiskalnih institucij. Ta skokovit porast je predvsem posledica pretekle visoke porabe v času pandemije in hitro naraščajočih obresti, ki zdaj letno znašajo približno bilijon dolarjev. Kljub robustni gospodarski rasti, ki je v zadnjem četrtletju leta 2025 znašala 4,3 odstotka, se ameriška javnost spopada z negotovostjo zaradi višjih življenjskih stroškov in protekcionistične trgovinske politike administracije Donalda Trumpa, ki je povprečne carinske stopnje dvignila na najvišjo raven po letu 1935. Istočasno se s kritičnim povečanjem zadolženosti sooča tudi Velika Britanija, kjer bo javni dolg letos prvič v zgodovini presegel prag 3 bilijone funtov. Napovedi kažejo, da se bo dolg do leta 2031 povzpel celo nad 3,5 bilijona funtov, kar je desetkrat več kot na začetku tisočletja. Britansko ministrstvo za finance bo za plačilo obresti v proračunskem letu 2026/27 namenilo kar 135 milijard funtov, kar znatno presega obrambni proračun države. Obe velesili se tako spopadata z dolgoročnimi posledicami bančne krize, pandemije in energetske draginje, ki so njuni gospodarstvi potisnile na rob vzdržnosti.

Združene države Amerike so v začetku leta 2026 zabeležile rekordno višino javnega dolga, ki je presegel 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva prvotne napovedi finančnih institucij. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sicer beleži 4,3-odstotno rast, vendar visoki stroški servisiranja dolga, ki se približujejo bilijonu dolarjev letno, in agresivna carinska politika povzročajo negotovost pri potrošnikih. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 odstotka dvignile na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935, s čimer se destabilizirajo mednarodni trgovinski odnosi. Podobni pritiski so opazni tudi v Združenem kraljestvu, kjer bo državni dolg letos predvidoma presegel prag treh bilijonov funtov. Britanske javne finance se spopadajo s posledicami preteklih gospodarskih šokov, vključno s pandemijo in energetsko krizo, zaradi česar stroški obresti močno obremenjujejo državni proračun. Kancler načrtuje dodatno zadolževanje v višini več kot 430 milijard funtov v naslednjih petih letih, da bi pokril proračunske primanjkljaje, medtem ko stroški obresti že presegajo izdatke za obrambo.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, medtem ko se Velika Britanija pripravlja na preboj psihološke meje 3 bilijonov funtov dolga. V ZDA so stroški obresti na javni dolg v primerjavi z letom 2020 skoraj narasli na bilijon dolarjev letno, kar močno obremenjuje proračun. Administracija predsednika Donalda Trumpa je po prvem letu mandata zabeležila visoko gospodarsko rast v višini 4,3 odstotka, vendar so hkrati uvedene carine, ki v povprečju znašajo 16,8 odstotka, povzročile nestabilnost v mednarodni trgovini. Podobne težave s fiskalno vzdržnostjo se pojavljajo v Veliki Britaniji, kjer bo dolg po napovedih kmalu presegel 100 odstotkov bruto domačega proizvoda. Glavni razlogi za povečano zadolževanje v obeh državah so posledice pandemije covida-19, energetska kriza in pretekla finančna nihanja. Britansko ministrstvo za finance v fiskalnem letu 2026-27 načrtuje porabo 135 milijard funtov zgolj za obresti, kar presega proračunska sredstva za obrambo. Kljub prihodkom iz carin se v ZDA povečuje zaskrbljenost prebivalstva nad prihodnjim gospodarskim položajem.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar je posledica dolgotrajnega kopičenja stroškov iz obdobja pandemije in naraščajočih obrestnih mer. Stroški servisiranja dolga so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar močno omejuje zvezni proračun. Kljub robustni 4,3-odstotni gospodarski rasti v zadnjem četrtletju leta 2025 in povečanim prihodkom iz naslova carin, ki so pod administracijo Donalda Trumpa dosegle povprečno 16,8-odstotno stopnjo, med ameriškimi potrošniki narašča zaskrbljenost glede prihodnosti. Podobni pritiski so opazni v Združenem kraljestvu, kjer naj bi javni dolg letos prvič v zgodovini presegel mejo 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno z bančno krizo leta 2008 in energetsko krizo. Predvideni stroški za plačilo obresti v višini 135 milijard funtov za proračunsko leto 2026/27 že močno presegajo izdatke za obrambo. Kanclerka namerava v prihodnjih petih letih najeti za več kot 430 milijard funtov novih posojil, da bi pokrila primanjkljaje v javni blagajni, medtem ko dolg dosega skoraj 100 odstotkov nacionalnega dohodka.

Turški državni vrh je za ta teden sklical ključni sestanek, na katerem bodo obravnavali povišanje najnižjih pokojnin v državi. Na srečanju bodo sodelovali podpredsednik države Cevdet Yılmaz, minister za zakladnico in finance Mehmet Şimşek, minister za delo in socialno varnost Vedat Işıkhan ter vodja poslanske skupine vladajoče stranke Abdullah Güler. Namen srečanja je oblikovanje novega regulativnega okvira, ki bi izboljšal finančni položaj najrevnejših upokojencev. Odločitev za nujne pogovore prihaja v času, ko se Turčija spopada z visokimi stroški življenja in inflacijskimi pritiski, ki močno spodkopavajo kupno moč prebivalstva. Načrtovana uredba bo predvidoma določila nov spodnji prag pokojnin, s čimer želi vlada ublažiti socialne stiske. Podrobnosti o višini povišanja bodo znane po zaključku usklajevanj med finančnim in socialnim ministrstvom, nato pa bo predlog poslan v parlamentarno obravnavo.

Generalni direktor iranske trgovske družbe je napovedal, da bo jedilno olje od prihodnjega tedna v velikih količinah ponovno na voljo na trgu. Po njegovih besedah v državi ne primanjkuje zalog olja ali drugega osnovnega blaga, vendar je v zadnjih dneh prišlo do pomanjkanja in povišanja cen zaradi uvedbe novega sistema elektronskih bonov za hrano ter prehoda na nov cenovni režim. Izjava prihaja v času, ko so se iranski potrošniki spopadali z izpraznjenimi policami v trgovinah, kar je povzročilo precejšnjo negotovost. Predstavnik trgovske družbe je pojasnil, da so bile motnje na trgu začasne narave in neposredno povezane z reformo subvencioniranja hrane. Oblasti zagotavljajo, da so zaloge v skladiščih zadostne in da bo distribucijski sistem v kratkem času stabiliziral ponudbo po novih, reguliranih cenah. Ukrep je del širših gospodarskih sprememb, s katerimi želi vlada obravnavati vprašanje visokih stroškov uvoza in neučinkovitosti prejšnjega sistema subvencij.

Center za lokalno samoupravo (CLS) je sporočil, da so se s 1. januarjem v srbski prestolnici Beogradu brez predhodne napovedi povišale cene vseh komunalnih storitev. Po podatkih centra so se pogrebne storitve podražile za 15 odstotkov, medtem ko so se stroški za vzdrževanje stavb in higiene, ki jih izvaja podjetje Gradsko stambeno, zvišali za 19 odstotkov. Višje položnice bodo prejemali tudi uporabniki storitev beograjskega vodovoda. Predstavniki CLS so poudarili, da so se njihove napovedi o splošnih podraživanjih izkazale za točne, ob tem pa so kritizirali netransparentnost mestnih oblasti. Poudarili so, da je takšen dvig cen brez javne razprave ali uradnega obvestila neprimeren in predstavlja dodaten finančni pritisk na prebivalce mesta. Podražitve zajemajo širok spekter javnih dobrin, kar bo neposredno vplivalo na mesečne stroške gospodinjstev v srbski prestolnici.

Najnovejši gospodarski podatki iz Nemčije kažejo, da se inflacijski pritiski v državi ne umirjajo tako hitro, kot so sprva napovedovali analitiki. Čeprav se je val skokovite rasti cen, ki ga je sprožil ruski napad na Ukrajino, v določeni meri polegel, življenje v največjem evropskem gospodarstvu ostaja občutno dražje. Trenutne analize opozarjajo, da bodo potrošniki in podjetja s posledicami povečanih življenjskih stroškov spopadali tudi v letu 2026. Strokovnjaki kot glavni razlog za trdovratno inflacijo navajajo strukturne premike na trgu energentov in dolgotrajne motnje v dobavnih verigah. Kljub prizadevanjem Evropske centralne banke za stabilizacijo cen, nemški gospodarski kazalniki kažejo na počasnejše okrevanje kupne moči prebivalstva. Razprava o prihodnjem gibanju cen se zdaj osredotoča predvsem na vprašanje, ali se bo inflacijska stopnja do leta 2026 sploh vrnila na ciljno raven dveh odstotkov.

Cene električne energije so se po obdobju energetske krize vrnile na raven, ki je bila nazadnje zabeležena leta 2021. Potrošniki, ki se trenutno odločajo za sklenitev enoletnih pogodb z dobavitelji energije, za kilovatno uro odštejejo približno 22 centov. Ta upad stroškov energentov prinaša optimistične napovedi za celotno gospodarstvo, saj bi se pocenitev elektrike lahko odrazila v nižjih cenah končnih izdelkov in storitev. Strokovnjaki pričakujejo, da bodo nižji proizvodni stroški postopoma vplivali tudi na cene v trgovinah z živili, kar bi neposredno razbremenilo družinske proračune. Zmanjšanje inflacijskih pritiskov, ki so jih povzročile visoke cene energentov v preteklih letih, nakazuje na stabilizacijo trga. Čeprav so se cene stabilizirale, analitiki opozarjajo na pomen dolgoročne energetske strategije za preprečevanje morebitnih prihodnjih nihanj na trgu.

Tesco je v sklopu boja za stranke z Aldijem ponovno uvedel linijo izdelkov "Value" z modro-belimi črtami. Hkrati je obljubil ohranitev nizkih cen na 3000 izdelkih znanih blagovnih znamk, kot so Weetabix, Fairy Liquid, Heinz in Cadbury.

Namestnik iranskega ministra za kmetijstvo je v izjavi za javnost zavrnil ugibanja o morebitnem nenadnem povišanju cen piščančjega mesa na domačem trgu. Po njegovih besedah je proizvodnja trenutno stabilna, saj temelji na uporabi subvencioniranih kmetijskih surovin, kar neposredno vpliva na končno ceno izdelkov. Vlada s tem ukrepom zagotavlja predvidljivost za potrošnike in preprečuje tržne šoke. Uradnik je poudaril, da država pozorno spremlja oskrbovalne verige in razporeditev kmetijskih nehodkov, kar omogoča nadzor nad stroški pridelave. Ker so kmetje prejeli državno pomoč v obliki cenejših krmil in drugih surovin, po ocenah ministrstva ni utemeljenih razlogov za podražitve v trgovinah. Ministrstvo bo nadaljevalo z izvajanjem subvencij, da bi ohranilo stabilnost cen osnovnih prehranskih izdelkov v prihodnjem obdobju.

Alkohol je v Nemčiji ugoden, saj so cene nižje le še v Italiji. To ugotavlja najnovejša primerjava cen v Evropski uniji, ki kaže na posledice dostopnosti alkoholnih pijač.

Turški minister za trgovino Ömer Bolat je začel serijo ključnih uradnih obiskov v Bruslju in Londonu, katerih glavni namen je poglobitev gospodarskih vezi in posodobitev trgovinskih sporazumov. V Bruslju se je minister sestal z najvišjimi predstavniki Evropske komisije, odgovornimi za trgovino in gospodarstvo, kjer so osrednjo temo pogovorov predstavljali odnosi med Turčijo in Evropsko unijo ter vprašanja, povezana s carinsko unijo. Srečanja so bila usmerjena v iskanje novih možnosti za sodelovanje v luči sodobnih gospodarskih izzivov. Nadaljevanje ministrove poti vključuje obisk Londona, načrtovan za 8. januar, kjer se bo Bolat posvetil pogajanjem o sporazumu o prosti trgovini med Turčijo in Združenim kraljestvom. Britanski trg ostaja za Turčijo strateškega pomena, zato si Ankara prizadeva za razširitev obstoječih dogovorov, ki bi vključevali nove sektorje in olajšali pretok blaga ter storitev. Ti diplomatski koraki so del širše turške strategije za izboljšanje zunanje trgovinske bilance in privabljanje tujih investicij.

Kitajska je prepovedala izvoz blaga z dvojno rabo, programske opreme, tehnologij in nekaterih redkih zemeljskih elementov na Japonsko, ki bi jih lahko uporabili v vojaške namene. Ta poteza je zaostrila že tako napete odnose med državama, ki so se okrepile po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi glede morebitnega posredovanja Japonske v primeru kitajske akcije proti Tajvanu.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovil, da je "ponovna združitev" Kitajske in Tajvana neizogibna in jo označil za cilj, ki ga ni mogoče ustaviti. Poudaril je, da imata Kitajska in Tajvan neprekinljivo vez.

Rusko ministrstvo za gospodarski razvoj in veleposlaništvo Ruske federacije v Caracasu sta ruskim državljanom svetovala, naj se zaradi nestabilnih razmer vzdržijo turističnih potovanj v Venezuelo. Ministrstvo je turističnim agencijam in organizatorjem potovanj uradno priporočilo, da začasno prekinejo prodajo vseh turističnih aranžmajev za to južnoameriško državo. Kot je sporočila tiskovna služba Ruske zveze turistične industrije (RST), priporočilo velja do popolne normalizacije razmer v republiki. Veleposlaništvo je v izjavi z dne 5. januarja poudarilo, naj se državljani potovanjem izognejo, razen v primerih nujnih zadev. Ukrep sledi oceni varnostnih tveganj v državi, kjer so se v zadnjem obdobju zaostrili notranjepolitični ali varnostni izzivi, čeprav natančni incidenti v izvirnih poročilih niso podrobneje navedeni. Ruski turistični sektor se je na navodila odzval s prilagoditvijo ponudbe in obveščanjem strank o tveganjih.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v Pekingu sprejel irskega premierja Micheala Martina, s katerim sta razpravljala o poglobitvi strateških in gospodarskih vezi med državama. Ši je poudaril pripravljenost Kitajske na krepitev strateške komunikacije z Irsko, kar bi po njegovih besedah okrepilo politično zaupanje in razširilo pragmatično sodelovanje v korist obeh narodov. Kitajski voditelj je srečanje označil kot priložnost za dodatno spodbudo odnosom med Kitajsko in Evropsko unijo. Irski premier Martin, ki je prvi Taoiseach na obisku v Pekingu po daljšem obdobju, se je s kitajskim kolegom zavzel za odnose, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju in obojestranskih koristih. Srečanje v Veliki dvorani ljudstva je bilo osredotočeno na iskanje skupnih točk pri reševanju globalnih vprašanj in gospodarski rasti. Voditelja sta poudarila, da sta stabilnost in predvidljivost ključni za dolgoročno partnerstvo med Dublinom in Pekingom, kar vključuje tudi širjenje praktičnega sodelovanja na področju trgovine in tehnologije.

Ruski predsednik Vladimir Putin je vrnitev pravice ruskih paraolimpijcev do nastopanja pod lastno zastavo in himno na mednarodnih tekmovanjih označil za veliko skupno zmago Rusije. Poudaril je, da je to pomemben mejnik ob 30-letnici Ruskega paraolimpijskega komiteja.

Ministrski predsednik nemške zvezne dežele Hessen Boris Rhein je napovedal uradni obisk v Združenih državah Amerike ob obletnici partnerstva med deželo in ZDA. Rhein je poudaril, da je ohranjanje odprtih komunikacijskih kanalov s Washingtonom ključnega pomena, zlasti v času mandata predsednika Donalda Trumpa. Po mnenju deželnega voditelja Hessen velja za najbolj ameriško nemško zvezno deželo, kar utemeljuje s tesnimi gospodarskimi vezmi in zgodovinsko povezanostjo. Namen potovanja je okrepiti čezatlantske odnose in zagotoviti stabilnost sodelovanja kljub morebitnim političnim spremembam na zvezni ravni v obeh državah. Hessen kot pomembno finančno in prometno vozlišče vidi v ZDA strateško partnerico, zato bo delegacija obravnavala predvsem vprašanja gospodarskega sodelovanja, varnostne politike in tehnološkega razvoja. Obisk bo služil tudi kot simbolna potrditev dolgotrajnega prijateljstva, ki se je razvilo po drugi svetovni vojni.

Poslanka vladajoče stranke DPP Lin Yi-chin je umaknila predlog spremembe Zakona o odnosih med Tajvanom in Kitajsko, ki bi spremenil ime zakona in izbrisal omembo "pred združitvijo države". Podpredsednik KMT Xiao Xucen je napovedal, da bo predsednik Lai Ching-te zaostril odnose s Kitajsko s sodnimi postopki proti opozicijskim poslancem, da bi DPP pridobil večino v parlamentu.

Španija je leto 2025 zaključila s spodbudnimi podatki s trga dela, saj se je število zaposlenih povečalo za več kot pol milijona, medtem ko se je število brezposelnih zmanjšalo za 152.000 oseb. Kljub pozitivnim trendom državi ni uspelo preseči simbolne meje 22 milijonov aktivnih delavcev, kar je bil eden izmed osrednjih ciljev vlade pod vodstvom Pedra Sáncheza. Ob koncu leta je bilo v sistem socialnega zavarovanja vključenih skoraj 21,9 milijona delavcev, kar potrjuje stabilno rast zaposlovanja, ki se neprekinjeno nadaljuje že od konca pandemije koronavirusne bolezni. Glavno gonilo gospodarske aktivnosti ostaja turistični sektor s povezanimi panogami, kot so promet, gostinstvo in trgovina. Poleg tradicionalnih sektorjev so k rasti prispevala tudi strateška področja informacijske tehnologije in telekomunikacij. Zanimivo je, da španskega trga dela niso ustavili niti zunanji dejavniki, kot so trgovinske vojne in carine, ki jih je v začetku leta uvedel ameriški predsednik Donald Trump, niti notranjepolitične težave, saj je država že tretje leto zapored delovala brez sprejetega državnega proračuna. Med vidnejšimi strukturnimi spremembami izstopata rekordna zaposlenost žensk in regionalni premiki, kjer Madrid po nekaterih kazalnikih prehiteva Katalonijo.

Združene države Amerike so izvedle vojaške letalske napade na cilje v Venezueli, kar je povzročilo nenadno prekinitev letalskega prometa v celotni karibski regiji. Zaradi varnostnih ukrepov in zaprtja zračnega prostora je na otokih ostalo ujetih več tisoč turistov, ki se ne morejo vrniti v svoje domovine. Kot poroča britanski Daily Mail, so letalske družbe odpovedale številne polete, saj razmere v zračnem prostoru nad severnim delom Južne Amerike ostajajo nestabilne. Napetosti so povzročile logistični kaos v priljubljenih turističnih destinacijah, kjer lokalne oblasti in letališča poskušajo obvladati množice potnikov. Čeprav natančno število ujetih oseb še ni potrjeno, poročila kažejo na obsežne motnje, ki vplivajo na mednarodne povezave. Ameriška administracija operacij v Venezueli podrobneje še ni pojasnila, vendar so ukrepi neposredno vplivali na civilno letalstvo v širši regiji. Turisti so prisiljeni podaljšati svoje bivanje, medtem ko letalske družbe iščejo alternativne poti za evakuacijo potnikov izven neposrednega območja konflikta.

Zvezno pritožbeno sodišče je na silvestrovo blokiralo uveljavitev novega havajskega davka za podnebne spremembe, ki bi ga morali plačevati potniki na križarkah. Ta davek je bil namenjen financiranju ukrepov proti podnebnim spremembam.

Rusko ministrstvo za promet je v soboto, 3. januarja 2026, sporočilo, da vprašanje uradne prekinitve letalskega prometa med Rusijo in Venezuelo trenutno ni predmet obravnave. Predstavnik ministrstva Nikolaj Šestakov je pojasnil, da so ruski letalski prevozniki že decembra 2025 prenehali opravljati lete v Caracas, vendar je bila ta odločitev sprejeta izključno na komercialni osnovi. Po navedbah ministrstva je bila začasna zaustavitev poletov posledica pomanjkanja zadostnega števila turistov, kar je povzročilo nerentabilnost linij. Kljub dejstvu, da komercialnih poletov trenutno ni, ruske oblasti poudarjajo, da uradna prepoved letalskega prometa ni bila uvedena. Odločitev o morebitni ponovni vzpostavitvi povezav bo tako v prihodnosti odvisna od tržnih razmer in povpraševanja potnikov, ne pa od političnih sankcij ali uradnih blokad s strani države.

Na mejnem prehodu med Rusijo in Kitajsko je prišlo do znatnih zastojev, zaradi katerih je več deset avtobusov z ruskimi turisti obtičalo pri čakanju na vstop v sosednjo državo. Potniki so prisiljeni čakati na obravnavo s strani carinskih organov, pri čemer natančen vzrok za nenadno upočasnitev postopkov na meji uradno še ni bil pojasnjen. Dogodek je povzročil precejšnje nevšečnosti za potnike, ki so namenjeni na Kitajsko. Ruski mediji poročajo, da so se kolone začele nabirati v zadnjih urah, situacija pa ostaja negotova, saj pristojne službe niso podale časovnega okvira za sprostitev prometa. Čakanje v avtobusih na mejnih prehodih med državama sicer ni povsem neobičajno, vendar trenutni obseg zastoja presega običajne operativne zamude, kar nakazuje na morebitne administrativne ali tehnične težave na kitajski strani carine.

Hongkonški sektor maloprodaje je novembra lani nadaljeval trend okrevanja, saj se je vrednost prodaje na letni ravni povečala za 6,5 odstotka. Po uradnih podatkih hongkonškega oddelka za statistiko je bila začasna ocena vrednosti prodaje na drobno določena pri 33,7 milijarde hongkonških dolarjev (približno 4,3 milijarde ameriških dolarjev), kar predstavlja že tretji zaporedni mesec z več kot 6-odstotno rastjo. K rasti so največ prispevale prodaja električnih naprav in drugega trajnega potrošnega blaga, ki se je povečala za 38,6 odstotka, ter prodaja zdravil in kozmetike z 9,2-odstotnim povečanjem. Rahlo rast so zabeležili tudi pri oblačilih, nakitu in urah. Na drugi strani so padec zabeležili v kategorijah goriv, pohištva ter knjig in tiskovin. Vladni predstavniki so ob objavi podatkov poudarili, da okrevanje poganjajo stabilne makroekonomske razmere, izboljšano razpoloženje lokalnih potrošnikov in ponovna rast števila tujih obiskovalcev. Za prvih 11 mesecev leta 2025 se je skupna vrednost maloprodaje na letni ravni povečala za 0,4 odstotka.

Vietnam je prvi dan leta 2026 z vrsto slovesnosti uradno odprl novo turistično sezono, s katero država načrtuje nadaljnjo rast in utrjevanje svojega položaja na svetovnem turističnem zemljevidu. Destinacije po vsej državi so že v jutranjih urah 1. januarja sprejele prve tuje obiskovalce, kar po mnenju tamkajšnjih oblasti napoveduje uspešno leto. Podaljšan novoletni konec tedna in ugodno vreme sta spodbudila povečan obisk domačih in tujih turistov, ki so obiskali predvsem kraje z naravnimi lepotami in bogato kulturno dediščino. Posebej velik porast obiska sta zabeležili provinci Khanh Hoa in Quang Ninh. Slednjo je med 31. decembrom in 2. januarjem obiskalo približno 530.000 ljudi, od tega 44.400 tujcev, kar je regiji prineslo 1,28 bilijona vietnamskih dongov prihodkov. V provinci Khanh Hoa so si za leto 2026 zastavili ambiciozen cilj, da gostijo 18,1 milijona prenočevalcev. Razvoj panoge dodatno spodbujajo izboljšane prometne povezave in prihod luksuznih potniških ladij, ki v državo prinašajo tisoče obiskovalcev.

Albanski predsednik Bajram Begaj je 6. januarja 2026 podpisal nov zakon o preračunavanju vrednosti nepremičnin, ki prinaša znatno davčno razbremenitev za državljane. Osrednja novost zakonodaje je znižanje davčne stopnje na dobiček od prodaje stanovanjskih nepremičnin s trenutnih 15 na 5 odstotkov. Ta ukrep bo lastnikom nepremičnin omogočil ugodnejše preračunavanje tržne vrednosti njihovega premoženja. Celotno leto 2026 bo v Albaniji potekala nacionalna kampanja za ponovno ocenjevanje nepremičnin, ki bo državljanom omogočila, da svoje premoženje uskladijo s tržnimi cenami ob bistveno nižjih stroških. Po navedbah urada predsednika je cilj zakona spodbuditi nepremičninski trg in olajšati finančno breme državljanov pri prenosu lastništva. Postopek preračunavanja bo prostovoljen, vendar časovno omejen na obdobje od januarja do decembra 2026.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je dokončala dogovor o globalnem minimalnem davku, ki pa vključuje pomembno izjemo za multinacionalne korporacije s sedežem v Združenih državah Amerike. Po določilih končnega načrta, o katerem se je uskladilo skoraj 150 držav, ta podjetja v tujini ne bodo obvezana k plačevanju višjih davkov na dobiček. Sporazum je bil prvotno zasnovan leta 2021 z namenom preprečevanja selitve dobičkov velikih svetovnih podjetij v države z nizko davčno stopnjo oziroma v davčne oaze. Izjema za ameriška podjetja predstavlja pomemben preobrat v večletnih pogajanjih, saj je bil osnovni cilj pobude vzpostavitev pravičnejših pogojev na svetovnem trgu. Čeprav naj bi mehanizem zagotovil minimalno 15-odstotno obdavčitev dobičkov korporacij, bodo ameriški giganti zaradi specifičnih določil sporazuma obdržali trenutni davčni status pri svojem poslovanju na tujih trgih. Odločitev bo verjetno sprožila razprave o učinkovitosti globalnega davčnega okvira, če največji igralci na trgu niso v celoti vključeni v sistem dopolnilnih obdavčitev.

Črnogorsko ministrstvo za finance je objavilo podrobnosti o izvajanju novele zakona o dohodnini, ki s 1. januarjem 2026 uvaja obvezno obdavčitev dobitkov pri igrah na srečo. Nova pravila določajo progresivno davčno stopnjo, ki temelji na višini izplačanega dobička. Dobitki do 50 evrov so oproščeni plačila davka, za zneske med 50,01 in 1.500 evri se obračuna 10-odstotna stopnja, za vse dobitke, ki presegajo 1.500 evrov, pa je predviden 15-odstotni davek. Odgovornost za izračun in odtegljaj davka nosijo prireditelji iger na srečo, ki morajo sredstva nakazati v državni proračun najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Davčna uprava je ob tem napovedala strog nadzor nad izvajanjem zakonodaje. Za pravne osebe, ki davka ne bi pravilno obračunale ali nakazale, so predvidene visoke denarne kazni v razponu od 2.000 do 20.000 evrov. Ukrep zajema loterijske igre, stave in t. i. globalne jackpote.

Zvezna država Michigan je 1. januarja 2026 uvedla nov 24-odstotni trošarinski davek na veleprodajo konoplje, kar je povzročilo povečan obisk v lokalnih prodajalnah. Kupci so se pred uveljavitvijo nove zakonodaje odločili za večje nakupe zalog, da bi se izognili pričakovanemu povišanju cen na drobno. V veleprodajni trgovini Olswell Cannabis v mestu Grand Rapids so na prvi dan novega leta že poročali o povečanem prometu in logističnih prilagoditvah. Namen nove dajatve je zbiranje sredstev za javno infrastrukturo, saj oblasti pričakujejo, da bo ukrep v proračun prinesel približno 420 milijonov dolarjev. Ta sredstva bodo v celoti namenjena izboljšavam in vzdrževanju cestnega omrežja v državi. Kljub optimizmu uradnikov glede proračunskih prihodkov pa predstavniki industrije opozarjajo na morebitne negativne posledice za trg. Visoka obdavčitev bi lahko manjše pridelovalce potisnila v finančne težave, hkrati pa obstaja nevarnost, da se bo del potrošnikov zaradi višjih cen preusmeril na nereguliran črni trg.

Rusko ministrstvo za finance je sporočilo, da bodo obresti na bančne vloge v letu 2026 neobdavčene do višine najmanj 160.000 rubljev (približno 1.600 evrov). Izračun temelji na formuli, zapisani v ruskem davčnem zakoniku, ki upošteva najvišjo ključno obrestno mero centralne banke v določenem letu. Ker je ključna obrestna mera 1. januarja znašala 16 odstotkov, se neobdavčeni prag izračuna kot produkt enega milijona rubljev in omenjene stopnje. Ruski državljani bodo v letu 2026 tretjič zapored plačali davek na dohodek iz obresti, pri čemer se obdavči le znesek, ki presega določen prag. Če se bo ključna obrestna mera v letu 2026 zvišala, se bo sorazmerno zvišal tudi neobdavčeni prag, vendar se po pojasnilih ministrstva ne more spustiti pod trenutno določenih 160.000 rubljev. Ta sistem omogoča varčevalcem, da vnaprej ocenijo svoje davčne obveznosti glede na donose svojih depozitov. Rusko finančno ministrstvo je potrdilo, da se metodologija izračuna ni spremenila, s čimer ohranjajo predvidljivost za komitente bank v obdobju visoke inflacije in spreminjajočih se denarnih politik.

Madžarska nacionalna davčna in carinska uprava (NAV) je v četrtek sporočila, da so že na voljo obrazci za uveljavljanje davčnih olajšav za leto 2024, ki so namenjeni materam in družinam. Gre za uradno objavo izjav o predplačilu dohodnine, ki staršem omogočajo znižanje davčne osnove ali popolno oprostitev plačila dohodnine za določene kategorije prebivalstva. Sistem madžarskih davčnih olajšav vključuje posebne ugodnosti za mlade matere, družine z otroki in osebe, ki prvič vstopajo v zakonsko zvezo. Davčni zavezanci morajo izpolnjene obrazce predložiti svojim delodajalcem, da se olajšave upoštevajo že pri mesečnem izračunu plače. Po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI so dokumenti dostopni tako v fizični obliki kot preko spletnega portala davčne uprave, kar naj bi pospešilo postopke in olajšalo finančno breme gospodinjstev v novem koledarskem letu.

Elon Musk je ponovil svojo trditev, da je enkrat plačal tako visok znesek davkov v ZDA, da je to povzročilo okvaro računalniškega sistema davčne uprave (IRS). Svojo izjavo je podal na družbenem omrežju X.

Združenje prirediteljev iger na srečo Montenegrobet je javno obtožilo Ministrstvo za finance Črne gore, da pod vplivom nelegalnih lobističnih skupin pripravlja nezakonito zakonodajo na področju igralništva. Po navedbah združenja ministrstvo zavaja javnost s trditvami o enakopravni obravnavi vseh akterjev, medtem ko naj bi v ozadju sprejemalo rešitve po meri privilegiranih posameznikov in t. i. svetovalcev. Takšno delovanje po mnenju kritikov neposredno spodbuja razcvet nelegalnega trga, ki dosega vse večje razsežnosti. Sporne navedbe ministrstva, ki jih Montenegrobet označuje za protiustavne in nezakonite, naj bi služile zaščiti interesov ozkega kroga ljudi na račun državnega proračuna in urejenega trga. Združenje poudarja, da je realnost na terenu v popolnem nasprotju z uradnimi izjavami resorja, saj se zakonodajni okvir prilagaja vnaprej določenim interesnim skupinam, kar onemogoča pošteno konkurenco v sektorju iger na srečo.

Tajvanski parlament (Lyuanyuan) je v petek, 6. decembra 2024, v tretjem branju sprejel zakon o varstvu pravic dostavljavcev in upravljanju platform za dostavo. Nova zakonodaja, ki ureja razmerja med platformami, dostavljavci, trgovci in potrošniki, uvaja minimalno plačilo v višini 45 tajvanskih dolarjev (približno 1,30 evra) na naročilo. S tem ukrepom želi država po desetletju nenadzorovanega razvoja panoge uravnotežiti pravice in obveznosti vseh vpletenih strani. Zakon določa, da morajo platforme zagotoviti večjo preglednost pri zaračunavanju pristojbin, ministrstvo za gospodarstvo pa bo pripravilo vzorčne pogodbe za sodelovanje s trgovci. Poleg finančne zaščite zakon uvaja tudi strožje varnostne standarde in obvezna zavarovanja za dostavljavce. Ministrstvo za delo je po sprejetju napovedalo nadaljnje korake za implementacijo nadzornih mehanizmov, ki bodo preprečevali izkoriščanje delavcev v digitalni ekonomiji. Gre za enega prvih tovrstnih celovitih zakonov v regiji, ki neposredno naslavlja specifike dela preko spletnih platform.

Namestnik predsednika odbora ruske državne dume za gradbeništvo in stanovanjsko-komunalne storitve Aleksander Aksenenko je v torek, 6. januarja, sporočil, da morajo ruski državljani stroške za komunalne storitve za mesec december poravnati najpozneje do 12. januarja 2026. Odločitev o podaljšanju roka je bila sprejeta, ker 10. januar, ki je običajni skrajni rok za plačilo, sovpada s soboto. Aksenenko je ob tem zagotovil, da se v primeru plačila do novega roka ne bodo obračunavale zamudne obresti ali kazni. Poleg kratkoročne prilagoditve roka za decembrske račune je Aksenenko napovedal tudi trajnejšo spremembo v letu 2026. Skrajni rok za plačilo mesečnih komunalnih obveznosti se bo v prihodnje sistemsko premaknil z 10. na 15. dan v mesecu. Ta ukrep naj bi državljanom omogočil večjo prilagodljivost pri upravljanju gospodinjskih financ in usklajevanje plačil s prilivi osebnih dohodkov.

Predsednik odbora ruske državne dume za finančni trg, Anatolij Aksakov, je napovedal, da naj bi bili novi zakonski ukrepi za zaščito državljanov pred t. i. 'shemo Dolina' pri nepremičninskih transakcijah sprejeti v prvem četrtletju leta 2026. Cilj novega zakona je varnejši nakup stanovanj na sekundarnem trgu.

Z začetkom leta 2026 je v več ameriških zveznih državah stopila v veljavo nova zakonodaja, ki prinaša pomembne spremembe na področju davčne politike, minimalnih plač in socialnih prejemkov. V zvezni državi Mississippi se je stopnja dohodnine znižala s 4,4 na 4 odstotke, kar predstavlja začetno fazo širše davčne reforme. Hkrati so številne države, med njimi Michigan in New Jersey, zvišale minimalne plače in uvedle nove dajatve na gorivo ter turistične takse. Posebno pozornost so zakonodajalci namenili tudi socialnim programom, saj so v več državah začele veljati strožje omejitve za pridobitev bonov za hrano (SNAP). V Indiani in Illinoisu so se uveljavili novi predpisi glede obdavčitve konoplje in digitalnih valut, medtem ko so nekatere države uvedle specifične podnebne davke. Spremembe neposredno vplivajo na gospodinjstva in podjetja, saj prinašajo mešanico davčnih razbremenitev in novih regulativnih obveznosti, ki so bile sprejete v preteklem zakonodajnem obdobju.

V Turkmenistanu je začel veljati nov zakon o virtualnih sredstvih, ki uradno legalizira rudarjenje in delovanje borz s kriptovalutami. Zakonsko podlago, ki jo je konec novembra podpisal predsednik Serdar Berdimuhamedov, so v državi uvedli z namenom diverzifikacije gospodarstva, ki je trenutno močno odvisno od izvoza zemeljskega plina. Nova uredba omogoča registracijo rudarjev, vključno s tistimi, ki niso rezidenti Turkmenistana, ter dovoljuje ustanavljanje rudarskih bazenov (mining pools). Kljub legalizaciji teh dejavnosti pa digitalna sredstva v državi še naprej nimajo statusa zakonitega plačilnega sredstva, valute ali vrednostnega papirja. Izvajanje zakona vključuje vzpostavitev strogega regulativnega okvira pod nadzorom centralne banke. Borze kriptovalut bodo za delovanje potrebovale ustrezne licence, hkrati pa bodo morale izvajati preverjanje strank (KYC) in postopke za preprečevanje pranja denarja (AML). Poleg tega zakon predpisuje stroge zahteve glede varnega shranjevanja sredstev v tako imenovanih hladnih denarnicah. Ta korak Turkmenistana, ki velja za eno najbolj zaprtih držav na svetu, sledi trendom v sosednjem Kazahstanu in širši srednjeazijski regiji, kjer države poskušajo izkoristiti presežke energije za razvoj digitalne infrastrukture.

Generalni sekretar iranske zveze perutninarjev je opozoril na morebitno strmo povišanje cen jajc na domačem trgu, ki je neposredno povezano z naraščajočimi stroški uvoza krme in krmnih dodatkov. Po njegovih navedbah bo končna cena za potrošnike odvisna od menjalnega tečaja valute, ki se uporablja za nakup surovin. V primeru, da se krma zagotavlja po dogovorjenem tečaju 112.500 iranskih rialov, bo cena za zavoj jajc znašala približno 360.000 rialov. Če pa se bo uvoz izvajal po tečaju 130.000 rialov, se bo cena povzpela na 420.000 rialov. Napovedi sprožajo skrbi glede prehranske varnosti in inflacije v državi, saj jajca predstavljajo osnovno živilo za velik del prebivalstva. Analitiki ocenjujejo, da so te napovedi posledica širših gospodarskih pritiskov in nihanj na valutnem trgu, s katerimi se Iran spopada v zadnjem obdobju. Visoki stroški energentov in logistike dodatno obremenjujejo perutninski sektor, kar vodi v neizogibno prilagajanje maloprodajnih cen.

Podpredsednica odbora državne dume za kmetijska vprašanja Julija Ogloblina je sporočila, da plače upravljavcev traktorjev in kombajnov v Rusiji med sezono poljskih del dosegajo do 300.000 rubljev mesečno. Po njenih navedbah so visoki prejemki in sodobna kmetijska mehanizacija ključni dejavniki, ki povečujejo zanimanje mladih za poklice v kmetijstvu. Ogloblina je v pogovoru za tiskovno agencijo TASS poudarila, da panoga postaja vse bolj privlačna zaradi tehnološkega napredka in konkurenčnega plačila. Kljub visokim zneskom v času največje obremenitve gre za sezonsko naravo dela, kjer so dohodki neposredno vezani na intenzivnost poljskih opravil. Ruske oblasti s temi podatki poskušajo izboljšati ugled kmetijskih poklicev med mladimi generacijami, saj se država spopada s potrebami po povečanju domače kmetijske proizvodnje in modernizaciji podeželja. Izjave odražajo širša prizadevanja države za stabilizacijo trga dela v primarnem sektorju.

Kitajska je zvišala carine na uvoz govejega mesa iz vseh držav, kar bo po ocenah prizadelo Avstralijo za več kot milijardo dolarjev izvoza. Avstralski ministri so izrazili razočaranje nad novo trgovinsko politiko, industrijska skupina pa opozarja na škodo v vrednosti več kot milijarde dolarjev v trgovini med Avstralijo in Kitajsko.

Grški kmetje so za 3. januar 2026 napovedali novo protestno akcijo, ki bo povzročila prekinitev prometa na glavni cestni osi med mejnim prehodom Kakavija in Janino. Po podatkih grške obmejne policije, ki jih je posredovala skupnemu centru za izmenjavo informacij, bo cestni odsek pri križišču vasi Kallpaq popolnoma zaprt med 19. in 22. uro po lokalnem času. Ukrep bo neposredno vplival na čezmejni promet med Grčijo in Albanijo, saj gre za eno izmed ključnih transportnih poti v regiji. Nadaljevanje protestnih aktivnosti kmetov kaže na stopnjevanje nezadovoljstva, saj se tovrstne blokade ponavljajo že od decembra 2025. Lokalna policija opozarja voznike in transportna podjetja na pravočasno prilagoditev potovalnih načrtov, saj v času zapore prehod preko omenjenega križišča ne bo mogoč. Gre za del širših prizadevanj kmetijskega sektorja za dosego določenih gospodarskih zahtev, ki jih kmetje izražajo s strateškimi zapornimi potmi na obmejnih območjih.

Avstralsko sodišče je preklicalo zaseg luksuzne nepremičnine v Melbournu, ki je bila povezana z južnosudanskim ministrom za delo Jamesom Hothom Maijem. Družina nekdanjega borca za neodvisnost in sedanjega vladnega funkcionarja se je na sodišču uspešno uprla policijskemu zasegu hiše, ki so jo oblasti prvotno odvzele v okviru preiskave o izvoru premoženja. Gre za odmeven primer, kjer je policija poskušala dokazati, da so bila sredstva za nakup pridobljena na nezakonit način v Južnem Sudanu. Sodni postopek se je končal v prid Maijeve družine, ki je ponovno prevzela lastništvo nad objektom. Primer je v Avstraliji sprožil razprave o nadzoru nad premoženjem tujih politikov in vprašanjih korupcije, vendar sodišče na podlagi predloženih dokazov ni potrdilo pogojev za trajen zaseg. Minister Mai je vseskozi zavračal očitke o nepravilnostih, odločitev sodišča pa pomeni konec dolgotrajnega pravnega spora med avstralskimi organi pregona in visokim uradnikom afriške države.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je sprožila obsežne poteze za utrditev vpliva nad ključnimi zveznimi institucijami in zemljišči v Washingtonu. Trump je prek novih pravil Kennedyjevega centra za uprizoritvene umetnosti dosegel, da lahko o ključnih vprašanjih glasujejo le člani upravnega odbora, ki jih je imenoval sam. To je sledilo februarski zamenjavi celotnega odbora, ki ga je nato izvolil za predsednika centra. Kljub odsotnosti uradne odobritve kongresa so zgradbo in spletno stran centra že preimenovali z vključitvijo Trumpovega imena, kar je povzročilo odpovedi umetniških dogodkov in upad prodaje vstopnic. Hkrati je ministrstvo za notranje zadeve preklicalo najemno pogodbo neprofitni organizaciji National Links Trust, ki je upravljala tri javna igrišča za golf v prestolnici, kar odpira pot za neposreden vpliv Trumpove administracije na te nepremičnine. Na političnem področju se republikanska stranka spopada z notranjimi kritikami zaradi obsežnega preoblikovanja volilnih okrajev po državi, kar je republikanec Kevin Kiley označil za popolno norost. Medtem ko so nekatere zvezne države, kot so Kalifornija, Missouri in Teksas, nove načrte že uveljavile, se drugod soočajo z zavrnitvami. V Teksasu so demokratski poslanci z odhodom iz države začasno preprečili sklepčnost in s tem zavlekli sprejetje zakonodaje o prerazporeditvi okrajev. Kljub tem prizadevanjem demokrati beležijo uspehe na lokalni ravni, med drugim z zgodovinsko zmago Renee Hardman v Iowi, kar analitiki pripisujejo nezadovoljstvu volivcev nad Trumpovo politiko in neizpolnjenimi gospodarskimi obljubami.

V Nemčiji stanovanjske zadruge postajajo vse bolj priljubljena alternativa na nepredvidljivem nepremičninskem trgu, saj najemnikom zagotavljajo visoko stopnjo varnosti in dolgoročno stabilne najemnine. Člani zadrug niso le najemniki, temveč solastniki, kar praktično izključuje tveganje za odpoved najemnega razmerja zaradi lastnih potreb lastnika, kar je sicer pogost pojav pri zasebnih najemodajalcih. Sistem temelji na plačilu deleža v zadrugi, kar članom omogoča bivanje v stanovanjih, ki so običajno cenejša od tržnih povprečij. Kljub številnim prednostim pa se zainteresirani posamezniki srečujejo z določenimi ovirami. Največja težava je omejena razpoložljivost prostih enot, saj so čakalne liste v večjih mestih pogosto dolge več let, nekatere zadruge pa so zaradi prevelikega povpraševanja začasno celo ustavile sprejemanje novih članov. Poleg tega morajo novi člani ob vstopu vplačati kapitalske deleže, ki lahko znašajo več tisoč evrov, kar predstavlja začetno finančno obremenitev, čeprav se ta znesek ob izstopu iz zadruge vrne. Stanovanjske zadruge tako ostajajo ključen steber socialne stanovanjske politike, ki spodbuja skupnostno bivanje in preprečuje gentrifikacijo mestnih središč.

Prodaja stanovanjskih nepremičnin v kanadskem mestu Calgary je decembra 2025 upadla za 14,2 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem leto prej. Po podatkih lokalnega nepremičninskega združenja Calgary Real Estate Board je bilo v zadnjem mesecu leta prodanih le 1.126 domov, kar potrjuje negativen trend, ki je zaznamoval celotno leto. Poleg manjšega obsega trgovanja so zabeležili tudi padec cen, saj se je referenčna cena na letni ravni znižala za 4,7 odstotka. Upad prodaje v decembru neposredno sledi novembrskemu trendu, ko je trg prav tako beležil dvoštevilčni upad prometa in rast zalog neprodanih nepremičnin. Analitiki ocenjujejo, da so nižje cene posledica večje ponudbe na trgu, ki presega trenutno povpraševanje. Gre za eno najizrazitejših ohlajanj nepremičninskega trga v regiji v zadnjih letih, kar vpliva na širšo gospodarsko dinamiko mesta Calgary ob zaključku poslovnega leta.

Tajvansko tožilstvo je v povezavi s preiskavo pranja denarja skupine Prince Group pridržalo brata Chen, lastnika trgovine s cigarami Cigar Vie v Tajpeju, ki naj bi služila kot pralnica denarja za skupino. Ugotovili so, da je trgovina omogočala pretok sredstev skupine v legalne finančne tokove. Eden od bratov, Chen Weizhi, je bil po zaslišanju izpuščen proti plačilu varščine v višini 1,6 milijona tajvanskih dolarjev in mu je bil prepovedan izstop iz države. Preiskovalci so odkrili tudi, da je skupina Prince Group v Tajvanu ustanovila podjetje za pranje denarja s kriptovalutami, Chen Weizhi pa je bil odgovoren za dvigovanje gotovine, vključno z nakupom superšportnih avtomobilov.

Po vlomu v poslovalnico Sparkasse v Gelsenkirchenu se ocenjuje, da bi lahko vrednost ukradenih dragocenosti presegla 100 milijonov evrov. Stranke so prijavile, da so imele v posameznih sefih shranjenih tudi več kot 500.000 evrov, kar je presenetilo preiskovalce. Poslovalnica ostaja zaprta.

V Berlinu je bilo po obsežnem izpadu elektrike, ki je prizadel več deset tisoč ljudi, ponovno priklopljenih približno 7.000 gospodinjstev na električno omrežje. Popravila bi se lahko zavlekla do četrtka. Oblasti preiskujejo možnost požiga s strani levičarskih ekstremistov. Pojavilo se je tudi pismo, v katerem se skupina prizna odgovornost za požig.

Izvršni direktor ganskega odbora za zlato (GoldBod) Sammy Gyamfi je ostro zavrnil navedbe o domnevnih izgubah institucije in pojasnil, da je program Zlato za rezerve (G4R) v izključni domeni centralne banke Gane. Gyamfi je v nastopu na televiziji JoyNews poudaril, da so trditve o finančnih težavah neutemeljene, saj računovodski podatki za leto 2025 kažejo na izjemen poslovni uspeh. Institucija je po njegovih besedah ustvarila približno 960 milijonov ganskih cedijev prihodkov, medtem ko so bili odhodki omejeni na manj kot 120 milijonov. Na podlagi teh podatkov GoldBod pričakuje presežek v višini med 700 in 800 milijoni cedijev, kar bo potrdila tudi prihajajoča revizija. Gyamfi je z javnim zagotovilom skušal pomiriti gansko javnost in vlagatelje, saj so se v zadnjem obdobju pojavila ugibanja o stabilnosti sektorja. Poudaril je, da GoldBod ostaja finančno trdna institucija, ki uspešno upravlja z državnimi viri, ločeno od operacij, ki jih izvaja centralna banka v okviru strategije kopičenja zlatih rezerv.

Podpredsednik turškega nogometnega kluba Fenerbahče Murat Salar je uradno napovedal, da bo klub v letošnjem mesecu januarju dokončno izstopil iz sporazuma z združenjem bank (Bankalar Birliği). Ta odločitev predstavlja pomemben mejnik v finančni strategiji istanbulskega velikana, saj se je klub dlje časa pripravljal na prekinitev odvisnosti od bančnega konzorcija. Salar je novico potrdil prek družbenih omrežij in poudaril, da gre za ključen korak za prihodnost kluba. S tem dejanjem se Fenerbahče odmika od strogega finančnega nadzora in prestrukturiranja dolgov, ki jih je narekoval sporazum z bankami. Vodstvo kluba je prepričano, da bo samostojno upravljanje s financami omogočilo večjo konkurenčnost na nogometni tržnici in dolgoročno stabilnost. Navijači in strokovna javnost so novico sprejeli z odobravanjem, saj pomeni konec obdobja, ko so bile klubske odločitve podrejene bančnim zahtevam.

Predsednik odbora za zunanje zadeve v nemškem bundestagu Armin Laschet se je zavzel za aktivnejšo vlogo Nemčije pri gostovanju in financiranju organizacij pod okriljem Združenih narodov. Njegov poziv prihaja v luči napovedanih sprememb ameriške zunanje politike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki vključujejo zmanjšanje finančnih sredstev za mednarodne institucije. Laschet meni, da bi morala Nemčija izkoristiti nastali položaj in utrditi svoj status pomembnega diplomatskega središča. Nemški politik vidi v umiku Združenih držav Amerike priložnost za Evropo in predvsem Nemčijo, da prevzameta večjo odgovornost v globalnem upravljanju. Po njegovih besedah bi s krepitvijo nemških lokacij ZN, kot je Bonn, država povečala svoj mednarodni vpliv in zagotovila stabilnost delovanja ključnih agencij. Takšna strateška poteza bi zahtevala dolgoročno finančno zavezo in tesno sodelovanje z drugimi evropskimi partnericami, ki prav tako izražajo zaskrbljenost nad destabilizacijo multilateralnega reda.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v leto 2026 vstopil sredi stopnjevanih ugibanj o svojem kognitivnem zdravju in fizični pripravljenosti, hkrati pa se sooča z naraščajočimi kritikami glede financiranja in upravljanja zveznih sredstev. Poročila o njegovem dremežu na uradnih dogodkih in vidnih modricah na rokah so sprožila razprave o njegovi sposobnosti za dokončanje mandata. Hkrati je njegova administracija zamrznila izplačila za otroško varstvo vsem zveznim državam, kar je odločitev, ki bi lahko ogrozila socialno varnost milijonov Američanov. Dodatne napetosti povzročajo razkritja o financiranju njegovega super PAC-a MAGA Inc., ki je v drugi polovici leta 2025 zbral več kot 100 milijonov dolarjev, predvsem od bogatih donatorjev iz sektorjev umetne inteligence in kriptovalut. Kritiki opozarjajo na morebitne korupcijske sheme in izčrpavanje republikanskih sredstev pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Na pravosodnem področju Vrhovno sodišče obravnava primer, ki bi predsedniku lahko podelil skoraj popoln nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami, kar bi pomenilo radikalen zasuk v delovanju ameriške izvršne oblasti.

Na prvi dražbi leta 2026 na ribji tržnici Toyosu v Tokiu je bila za 243-kilogramsko modroplavuto tuno dosežena rekordna cena 3,2 milijona ameriških dolarjev oziroma 510 milijonov jenov.