Ameriška multinacionalna podjetja izvzeta iz globalnega sporazuma o obdavčitvi

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal obsežne načrte za obnovo venezuelskega naftnega sektorja, v katerega nameravajo ameriška podjetja vložiti več milijard ameriških dolarjev. Odločitev sledi nedavnim ameriškim zračnim napadom na strateške cilje v državi, s katerimi so Združene države Amerike prevzele nadzor nad dostopom do največjih svetovnih zalog surove nafte. Trump je poudaril, da bodo ameriške energetske družbe ključne pri obnovi uničene infrastrukture in zagotavljanju nemotenega pretoka nafte. Med podjetji, ki bodo imela največje koristi od nove situacije, se omenja zlasti energetski gigant Chevron s sedežem v Houstonu, ki je že sedaj prisoten na venezuelskem trgu. Cilj operacije je po navedbah Washingtona stabilizacija oskrbe z naftno in modernizacija zastarelih proizvodnih obratov, ki so bili v času režima Nicolása Madura zanemarjeni. Kritiki opozarjajo, da gre za neposreden poskus prevzema naravnih bogastev suverene države pod krinko humanitarne ali varnostne intervencije.

Nemška družinska podjetja so ob prelomu leta izrazila resno zaskrbljenost glede prihodnosti nemškega gospodarstva, saj raziskava inštituta ifo in Fundacije za družinska podjetja kaže na kritičen upad konkurenčnosti države. Več kot 80 odstotkov od 1.705 anketiranih podjetij je ocenilo, da so davčne obremenitve in prispevki za socialno varnost previsoki, kar onemogoča dvig plač in nagrajevanje ključnih zaposlenih. Poleg visokih stroškov dela podjetnike obremenjujejo še visoke cene energije in obsežna birokracija, kar Nemčijo postavlja v neugoden položaj v primerjavi z drugimi poslovnimi lokacijami. Istočasno se z visokimi davčnimi pritiski spopadajo tudi v Združenem kraljestvu, kjer britanska davčna uprava (HMRC) od samostojnih podjetnikov zahteva plačilo znatnih zneskov. Zaradi sistema predplačil za prihodnje leto se mnogi davkoplačevalci soočajo z računi, ki dosegajo tudi 150 odstotkov njihovega dejanskega dolga za preteklo leto. Ta finančni pritisk je še posebej izrazit za tiste, ki so dejavnost začeli opravljati pred kratkim, saj morajo do konca januarja poravnati tako preostanek davka za prejšnje leto kot tudi prvi obrok za tekoče leto. Obe situaciji v dveh največjih evropskih gospodarstvih kažeta na širši trend fiskalnih pritiskov, ki otežujejo poslovanje in zmanjšujejo razpoložljivi dohodek prebivalstva.

Administracija Združenih držav Amerike je ameriškim naftnim podjetjem postavila pogoj, da morajo vložiti znatna sredstva v venezuelski naftni sektor, če želijo prejeti odškodnine za svoje pred leti zaplenjeno premoženje. Washington je predstavnike največjih naftnih družb opozoril, da bo povrnitev stroškov za odvzeta sredstva, kot so vrtalne naprave in cevovodi, mogoča le ob njihovi aktivni udeležbi pri obnovi tamkajšnje energetske infrastrukture. Ta poteza sledi nedavnim ameriškim vojaškim operacijam in aretaciji Nicolasa Madura, kar je v državi povzročilo politično nestabilnost in gospodarsko negotovost. Naftna podjetja so ob teh zahtevah izrazila resne pomisleke glede varnosti svojih zaposlenih in opreme v državi. Poleg vprašanj o prihodnjem političnem vodstvu Venezuele podjetja skrbi tudi ekonomska upravičenost tovrstnih naložb, saj ni jasno, ali bodo cene nafte na svetovnem trgu dovolj visoke, da bi pokrile stroške obsežne obnove. Kljub dolgoletnim prizadevanjem za vrnitev odvzetih sredstev, ameriški naftni sektor ostaja previden glede vnovičnega vstopa na venezuelski trg pod trenutnimi pogoji.