Javni dolg Združenih držav Amerike in Velike Britanije dosegel zgodovinske rekorde

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel zgodovinsko mejo 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva predhodne napovedi fiskalnih institucij. Ta skokovit porast je predvsem posledica pretekle visoke porabe v času pandemije in hitro naraščajočih obresti, ki zdaj letno znašajo približno bilijon dolarjev. Kljub robustni gospodarski rasti, ki je v zadnjem četrtletju leta 2025 znašala 4,3 odstotka, se ameriška javnost spopada z negotovostjo zaradi višjih življenjskih stroškov in protekcionistične trgovinske politike administracije Donalda Trumpa, ki je povprečne carinske stopnje dvignila na najvišjo raven po letu 1935. Istočasno se s kritičnim povečanjem zadolženosti sooča tudi Velika Britanija, kjer bo javni dolg letos prvič v zgodovini presegel prag 3 bilijone funtov. Napovedi kažejo, da se bo dolg do leta 2031 povzpel celo nad 3,5 bilijona funtov, kar je desetkrat več kot na začetku tisočletja. Britansko ministrstvo za finance bo za plačilo obresti v proračunskem letu 2026/27 namenilo kar 135 milijard funtov, kar znatno presega obrambni proračun države. Obe velesili se tako spopadata z dolgoročnimi posledicami bančne krize, pandemije in energetske draginje, ki so njuni gospodarstvi potisnile na rob vzdržnosti.

Združene države Amerike so v začetku leta 2026 dosegle zgodovinski mejnik, ko je njihov javni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta podatek močno presega prejšnje napovedi proračunskih uradov, ki so takšno raven pričakovali šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, k dodatnemu pritisku pa prispevajo naraščajoči stroški servisiranja dolga, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev. Prvo leto predsedovanja Donalda Trumpa je sicer zaznamovala krepka gospodarska rast v višini 4,3 odstotka, vendar pa so njegove trgovinske carine, ki so v povprečju narasle na 16,8 odstotka, povzročile destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov kljub povečanim zveznim prihodkom. Istočasno se s podobnimi izzivi sooča Velika Britanija, kjer naj bi javni dolg letos prvič v zgodovini presegel prag 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod hudim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno z bančno krizo leta 2008 in energetsko krizo. Napovedi kažejo, da se bodo stroški obresti v fiskalnem letu 2026/27 povzpeli na 135 milijard funtov, kar presega proračunska sredstva namenjena obrambi. Obe velesili se tako spopadata z naraščajočo fiskalno negotovostjo, medtem ko prebivalstvo izraža vse večjo zaskrbljenost glede prihodnje gospodarske stabilnosti.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi finančnih strokovnjakov. Ta mejnik je bil dosežen le leto dni po začetku predsedniškega mandata Donalda Trumpa, čigar gospodarska politika "Amerika prva" kaže mešane rezultate. Medtem ko je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležilo 4,3-odstotno rast, so se povprečne carinske stopnje zvišale na 16,8 odstotka, kar je največ po letu 1935. Kljub povečanju proračunskih prihodkov iz carin se država spopada z enormnimi stroški servisiranja dolga, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev. Podobne fiskalne težave pestijo tudi Združeno kraljestvo, kjer bo državni dolg po napovedih letos prvič presegel prag 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno s pandemijo in energetsko krizo, kar je zadolževanje potisnilo blizu 100 odstotkov bruto domačega proizvoda. Ministrstvo za finance načrtuje, da bo v fiskalnem letu 2026-27 za obresti namenilo 135 milijard funtov, kar presega proračunska sredstva za obrambo. Obe velesili se tako spopadata z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ v obdobju povečane globalne nestabilnosti.