Najnovejši podatki kažejo, da se je rast življenjskih stroškov v Nemčiji v zadnjem obdobju znatno umirila, kar prinaša olajšanje za potrošnike po dolgotrajnem obdobju visokih cen. Čeprav so se številni izdelki in storitve v preteklih letih močno podražili, se dinamika naraščanja cen zdaj upočasnjuje, kar pomeni, da se vsakdanje življenje ne draži več tako agresivno kot prej. Kljub temu da so nemški državljani v zadnjem obdobju pogosto opazili skokovite rasti cen na vseh področjih, od energentov do prehrane, trenutni trendi kažejo na stabilizacijo trgov. Strokovnjaki ocenjujejo, da se inflacijski pritiski zmanjšujejo, vendar opozarjajo, da so ravni cen v primerjavi z leti pred krizo ostale visoke. Gospodinjstva tako še vedno občutijo posledice preteklih podražitev, a se hitrost novih povišanj zmanjšuje.

Neimenovani predstavnik iranske vlade je pojasnil, da vrednost 112.500 iranskih rialov za ameriški dolar ne predstavlja novega stalnega tečaja prednostne valute. Po njegovih besedah gre le za začasni ukrep, namenjen nadzorovanju cen na domačem trgu v trenutnem prehodnem obdobju. Vlada namerava v prihodnje zagotavljati devize za uvoz ključnih dobrin prek tki. druge dvorane deviznega trga, kjer se tečaji oblikujejo bolj prosto. Uradnik je poudaril, da je bila trenutna osnovna vrednost za izračun namenoma določena nekoliko nižje od tržne, da bi preprečili nenadne skoke cen življenjskih potrebščin. Kljub temu je poudaril, da ta številka ne bo trajno fiksirana, saj se država spopada z valutnimi pritiski in inflacijo. Ukrep odraža prizadevanja Teherana, da stabilizira gospodarstvo sredi mednarodnih sankcij in nihanj na energetskem trgu.

Nova raziskava Forsa je pokazala, da večina ljudi v Nemčiji meni, da so jih višje cene hrane močno prizadele, zlasti pri nakupovanju v supermarketih. Raziskava osvetljuje pomisleke v nemških gospodinjstvih glede naraščajočih stroškov.

Evropski borzni indeksi so se v trgovanju 6. januarja gibali neenotno, vendar so ostali blizu rekordnih vrednosti, ki so jih dosegli v obdobju pozitivnega razpoloženja na trgih. Vlagatelji so svojo pozornost usmerili predvsem v analizo predhodnih podatkov o inflaciji v Franciji ter z negotovostjo pričakovali objavo ključnega poročila o nemški inflaciji. Na surovinskih trgih je bilo zaznati trend padanja cen nafte, medtem ko je cena zlata sočasno naraščala, kar odraža previdnost vlagateljev sredi gospodarskih negotovosti. Čeprav so se nekatere borze soočale z nihanji, so splošni kazalniki ostali razmeroma visoki, kar kaže na vzdržljivost evropskega kapitalskega trga. Napetosti na energetskem trgu so dodatno vplivale na gibanje cen surovin, kjer so vlagatelji ocenjevali vpliv makroekonomskih kazalnikov na prihodnje odločitve centralnih bank. Francoski podatki o inflaciji so bili sprejeti kot pomemben indikator za širše evroobmočje, vendar bo šele nemški izračun ponudil jasnejšo sliko o pritisku cen na evropsko gospodarstvo. Analitiki ocenjujejo, da so se cene zlata zvišale zaradi iskanja varnih naložb v času, ko se pričakujejo novi podatki o stabilnosti cen v največjem evropskem gospodarstvu. Trgovanje je tako minilo v znamenju pričakovanj in prilagajanja portfeljev pred ključnimi objavami.

Francoski nacionalni inštitut za statistiko in gospodarske študije (Insee) je v svoji začasni oceni objavil, da se je rast cen življenjskih potrebščin v Franciji decembra na letni ravni upočasnila na 0,8 odstotka, kar je rahlo manj od novembrske rasti, ki je znašala 0,9 odstotka. Ključni dejavnik za umirjanje splošne ravni cen je bil izrazit padec cen energije, ki so se v primerjavi z decembrom prejšnjega leta znižale za 6,8 odstotka, predvsem zaradi cenejših naftnih derivatov. Nasprotno pa so se cene hrane decembra povišale za 1,7 odstotka, kar predstavlja pospešek v primerjavi z novembrom, ko je bila rast 1,4-odstotna. Na mesečni ravni so se cene v decembru v povprečju zvišale za 0,1 odstotka, potem ko so novembra zabeležili 0,2-odstotni padec. Ta mesečni odboj so statistiki pripisali sezonskemu povišanju cen storitev, zlasti v transportnem sektorju, ter ponovni rasti cen hrane. Cene storitev so sicer na letni ravni ostale stabilne pri 2,2-odstotni rasti, cene tobaka pa so se zvišale za 4,1 odstotka. Cene industrijskih izdelkov so se na letni ravni znižale za 0,4 odstotka, kar je manjši padec kot v predhodnem mesecu.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Nizozemski klub navijačev Oranje je izrazil resno zaskrbljenost nad visokimi cenami vstopnic in potnih stroškov za prihajajoče svetovno prvenstvo v nogometu. Po njihovih izračunih bi navijač, ki bi želel spremljati reprezentanco Nizozemske vse do finala, samo za vstopnice odštel najmanj 5.912 evrov. Predsednik navijaškega kluba je poudaril, da prvenstvo ni več namenjeno običajnim podpornikom, saj skupni stroški, ki vključujejo polete, nastanitve in vstopnice, postajajo nevzdržni. Kritike so usmerjene predvsem v dejstvo, da bi lahko posamezen obiskovalec za eno samo tekmo odštel med 3.000 in 4.000 evri, če upoštevamo vse logistične stroške. Takšna cenovna politika po mnenju organiziranih navijaških skupin ogroža dostopnost športa in tradicijo spremljanja reprezentančnih tekmovanj v živo. Organizatorji se spopadajo z vedno glasnejšimi očitki o elitizmu in komercializaciji nogometa na račun tistih, ki šport spremljajo najbolj zvesto.

Na iranskem finančnem trgu so v torek, 6. januarja 2026, zabeležili zgodovinske premike, saj je vrednost domače valute strmoglavila, cene žlahtnih kovin pa so dosegle nove rekorde. Ameriški dolar je na prostem trgu dosegel vrednost 146.500 iranskih rialov, kar odraža visoko stopnjo inflacije in nezaupanje v lokalno valuto. Zaradi negotovosti so se vlagatelji zatekli k nakupu zlata, kar je ceno 18-karatnega zlata potisnilo na 16.445.000 rialov za gram. Izjemno rast so zabeležili tudi pri zlatnikih, kjer je cena kovanca Emami narasla na 169.140.000 rialov. Različni viri s teheranskega trga poročajo o rahlih nihanjih med uradnimi in tržnimi tečaji, vendar vsi potrjujejo trend izjemne rasti cen. 24-karatno zlato se je povzpelo celo na 21.796.000 rialov, kar predstavlja neverjeten preskok v primerjavi s preteklimi obdobji. Analitiki te premike pripisujejo širšim gospodarskim pritiskom in nestabilnosti na trgu v prosti prodaji.

Najnovejša raziskava inštituta IMAS je razkrila globoko zaskrbljenost avstrijskega prebivalstva nad trenutnimi gospodarskimi razmerami v državi. Kar 60 odstotkov vprašanih je izrazilo močno zaskrbljenost zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in inflacije, kar predstavlja največjo skrb državljanov. Poleg finančnih težav Avstrijce v veliki meri obremenjujeta tudi vprašanji priseljevanja, ki skrbi 45 odstotkov vprašanih, ter splošno stanje domačega gospodarstva, ki povzroča skrbi 44 odstotkom sodelujočih v raziskavi. Napovedi za prihodnost ostajajo precej mračne, saj četrtina vprašanih pričakuje gospodarski vzpon šele leta 2028 ali pozneje. Štirinajst odstotkov anketirancev verjame v izboljšanje v prvi polovici leta 2027, medtem ko enak delež ljudi sploh ne pričakuje večjega gospodarskega okrevanja. Rezultati študije odražajo nizko stopnjo zaupanja v hitro stabilizacijo razmer, saj se prebivalci sosednje države vsakodnevno spopadajo z visokimi cenami osnovnih dobrin in negotovostjo na trgu dela.

Generalni sekretar iranske zveze perutninarjev je opozoril na morebitno strmo povišanje cen jajc na domačem trgu, ki je neposredno povezano z naraščajočimi stroški uvoza krme in krmnih dodatkov. Po njegovih navedbah bo končna cena za potrošnike odvisna od menjalnega tečaja valute, ki se uporablja za nakup surovin. V primeru, da se krma zagotavlja po dogovorjenem tečaju 112.500 iranskih rialov, bo cena za zavoj jajc znašala približno 360.000 rialov. Če pa se bo uvoz izvajal po tečaju 130.000 rialov, se bo cena povzpela na 420.000 rialov. Napovedi sprožajo skrbi glede prehranske varnosti in inflacije v državi, saj jajca predstavljajo osnovno živilo za velik del prebivalstva. Analitiki ocenjujejo, da so te napovedi posledica širših gospodarskih pritiskov in nihanj na valutnem trgu, s katerimi se Iran spopada v zadnjem obdobju. Visoki stroški energentov in logistike dodatno obremenjujejo perutninski sektor, kar vodi v neizogibno prilagajanje maloprodajnih cen.

Iranski minister za delo, zadruge in socialno skrbstvo je napovedal začetek izvajanja nove faze sistema elektronskih bonov za hrano, ki prebivalcem omogoča dostop do subvencioniranih sredstev v vrednosti enega milijona iranskih rialov. Po navedbah ministra lahko upravičenci s temi sredstvi v določenih trgovinah opravijo nakupe osnovnih življenjskih potrebščin že od srede dalje. Projekt je del širših prizadevanj iranske vlade za ublažitev gospodarskih pritiskov na prebivalstvo, saj se država bori z visoko inflacijo in posledicami mednarodnih sankcij. Sistem elektronskih bonov je bil zasnovan kot digitalna rešitev za zagotavljanje prehranske varnosti, pri čemer so sredstva neposredno naložena na plačilne kartice državljanov. Minister je ob tem poudaril, da so bili vsi tehnični in logistični pogoji za nemoteno delovanje sistema v trgovinah že vzpostavljeni. Program se osredotoča predvsem na socialno najšibkejše sloje prebivalstva, ki jih strmo naraščanje cen hrane najbolj ogroža. Izvedba tega ukrepa sledi predhodnim obljubam vlade o povečanju socialne pomoči v obliki blagovnih subvencij namesto neposrednih denarnih izplačil.

V Argentini so se 6. januarja gibale cene različnih vrst dolarja, vključno z "dolar CCL", "dolar tarjeta", "dolar MEP", "dolar cripto" in neuradnim "dolar blue". Spremembe so bile opazne iz minute v minuto.

Sekretar združenja industrije rastlinskih olj v Iranu je napovedal znatno povišanje cen vseh vrst jedilnih olj, ki je sledilo vladni odločitvi o odpravi subvencioniranega menjalnega tečaja v višini 28.500 rialov za ameriški dolar. Nova cenovna politika močno vpliva na maloprodajne cene, pri čemer mešano tekoče olje zdaj stane od 182.000 do 1.182.000 rialov, odvisno od embalaže. Standardno olje za cvrtje v 4,5-kilogramskem pakiranju je doseglo ceno 1.238.000 rialov. Ta ukrep je del širše gospodarske reforme v državi, ki se spopada z visoko inflacijo in pomanjkanjem deviznih rezerv. Odprava prednostnega tečaja za uvoz osnovnih surovin bo neposredno vplivala na kupno moč prebivalstva, saj olje predstavlja eno izmed ključnih živil v iranskih gospodinjstvih. Iranske oblasti s temi ukrepi poskušajo stabilizirati državni proračun, vendar hkrati tvegajo povečanje socialnih napetosti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov.

Bolgarska komisija za varstvo konkurence (KZK) je v okviru sektorske analize trga osnovnih živil poročala o pozitivnih premikih pri delovanju velikih trgovskih verig. Po navedbah regulatorja so trgovci sprejeli ukrepe za večjo predvidljivost in preglednost cen, kar vključuje zadrževanje ali prilagajanje cenovnih ravni za številne nujne izdelke ter razširitev promocijskih kampanj. Te pobude so po mnenju komisije neposreden rezultat dialoga s trgovci in odražajo učinkovito samoregulacijo v sektorju. Regulator je poudaril, da so bili ukrepi sprejeti sredi priprav na uvedbo evra v državi, kar je ključnega pomena za preprečevanje neupravičenih podražitev. KZK meni, da poročilo o analizi trga služi kot osnova za dialog med vsemi deležniki, kar krepi konkurenčno okolje ter hkrati ščiti interese potrošnikov in proizvajalcev. Za dolgoročno stabilnost trga je po mnenju komisije nujno aktivno sodelovanje vseh členov v dobavni verigi, trenutni odziv trgovcev pa ocenjujejo kot ustrezen korak k normalizaciji razmer.

Romunski nacionalni inštitut za statistiko (INS) je poročal, da se je stopnja inflacije v Romuniji v letu 2025 znižala na 5,3 odstotka, kar predstavlja občuten padec v primerjavi s prejšnjim letom, ko je znašala 7 odstotkov. Podatki temeljijo na indeksu cen življenjskih potrebščin in kažejo na stabilizacijo makroekonomskih razmer v državi kljub prejšnjim nihanjem. Znižanje inflacijskih pritiskov v Romuniji prihaja po obdobju gospodarske negotovosti, ki jo je zaznamovala upočasnjena gospodarska rast v prvi polovici leta. Čeprav so se nekatere druge države v regiji in po svetu sredi leta še vedno spopadale z rastjo cen, zlasti na področju osnovnih dobrin, so romunski ukrepi za zajezitev rasti cen očitno prinesli rezultate do konca leta 2025. Ta trend predstavlja pomembno spremembo za romunsko gospodarstvo, ki je bilo predhodno pod močnim pritiskom visokih cen energije in hrane.

Britanski funt (GBP/USD) je narasel za 0,29 % in dosegel raven 1,3500, saj je ameriški dolar (USD) izgubljal vrednost zaradi geopolitičnih napetosti in slabih gospodarskih podatkov iz ZDA. Indeks ameriškega dolarja (DXY) se je približal 200-dnevnemu drsečemu povprečju, medtem ko je par USD/CAD podaljšal zmagoviti niz že peti dan zapored in se trgoval 0,25 % višje.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je povečalo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo že 1200 ljudi. Donald Trump je opozoril Teheran pred morebitnimi posledicami. Iranski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi morebitnega posredovanja ZDA, spodbujenega z dogajanjem v Venezueli.

Ameriški vozniki bodo po napovedih analitikov v letu 2026 deležni znatnega olajšanja pri stroških za gorivo, saj naj bi cene bencina dosegle najnižje ravni po obdobju pandemije bolezni covid-19. Povprečna nacionalna cena v Združenih državah Amerike naj bi po trenutnih projekcijah znašala približno 2,97 dolarja za galono. Ta upad stroškov na bencinskih črpalkah predstavlja redek vir finančne razbremenitve za potrošnike, ki se sicer spopadajo z vsesplošnim povišanjem življenjskih stroškov. Strokovnjaki poudarjajo, da bodo cene goriva ostale nizke kljub trenutni politični in gospodarski negotovosti v Venezueli, ki velja za eno ključnih držav z zalogami nafte. Pozitivni trendi na energetskem trgu nakazujejo stabilizacijo ponudbe in povpraševanja, kar bo neposredno vplivalo na denarnice ameriških gospodinjstev. Napovedi za leto 2026 tako utrjujejo pričakovanja o dolgotrajnejšem obdobju ugodnejših cen energentov na svetovnih trgih, kar bi lahko spodbudilo tudi širšo gospodarsko dejavnost in potrošnjo.

Bolgarija je 1. januarja 2026 postala 21. članica evroobmočja, s čimer je dosegla svoj dolgoletni strateški cilj tesnejšega povezovanja z zahodnoevropskimi gospodarstvi. Prvi dnevi prehoda na novo valuto so v maloprodajnem sektorju minili razmeroma gladko, saj trgovci poročajo, da približno 30 do 35 odstotkov kupcev že uporablja evre. Kljub tehnični uspešnosti pa so se v javnosti pojavili prvi očitki o neupravičenih podražitvah. Združenja potrošnikov so opozorila na primere, ko so nekateri spletni trgovci cene izdelkov, kot so osnovna živila, po 1. januarju povišali za več kot 30 odstotkov. Trgovci so v skladu z zakonodajo dolžni cene označevati v obeh valutah do avgusta 2026, pri čemer je sedaj znesek v evrih naveden na prvem mestu. Strokovnjaki opozarjajo potrošnike na previdnost, saj lahko nižja nominalna vrednost evra v primerjavi z levom ustvari lažen občutek ugodnejših nakupov. Čeprav so banke že pred mesecem dni začele prodajati začetne komplete kovancev, se je izkazalo, da je bilo zanimanje večje od pričakovanj, zaradi česar so ponekod poročali o pomanjkanju teh kompletov. Nadzorne institucije, vključno s Komisijo za varstvo potrošnikov, so že napovedale stroge sankcije za vse, ki bi prehod na evro izrabili za neupravičeno dvigovanje cen.

Predsednik iranske organizacije za načrtovanje in proračun Hamed Pourmohammadi je razkril podrobnosti državnega proračuna za prihajajoče proračunsko leto 1405. Osrednja novost predloga je povišanje praga za oprostitev plačila dohodnine, ki bo po novem znašal 40 milijonov tomanov mesečnega prihodka. Za dohodke v razponu med 40 in 90 milijoni tomanov je predvidena desetodstotna davčna stopnja. Vlada s temi ukrepi zasleduje cilj zaščite življenjskega standarda javnih uslužbencev in upokojencev, ki jih Pourmohammadi označuje za prednostno nalogo države. Poleg davčnih sprememb proračun prinaša tudi obsežno administrativno racionalizacijo. Vlada je iz proračuna odstranila 70 postavk in združila 56 drugih, kar nakazuje na poskus krčenja javne porabe in omejevanja proračunskega primanjkljaja. Pourmohammadi je ob tem opozoril, da so varčevalni ukrepi sprožili odpor v različnih sektorjih, vendar poudaril, da je brzdanje stroškov nujno za stabilizacijo gospodarstva. Ti ukrepi neposredno naslavljajo pretekla opozorila parlamenta glede inflacijskih tveganj, ki so v preteklosti že ovirala sprejetje proračunskih aktov.

Tajvanska borza je dosegla rekordno vrednost, pri čemer so k rasti prispevale delnice s področja umetne inteligence. Vlagatelji ocenjujejo vpliv ameriške aretacije venezuelskega predsednika Madura na trge, pri čemer se zlato in srebro dražita, cene nafte pa so se stabilizirale. Kljub temu strokovnjaki, kot je Ray Dalio, opozarjajo, da je trenutna umetna inteligenca v zgodnji fazi borznega mehurčka in predlagajo preusmeritev naložb iz ameriških delnic v zlato. Poročali so tudi, da so kitajske banke pozvane k oceni izpostavljenosti Venezuele.

Svetovni finančni trgi so vstopili v leto 2026 z nizko likvidnostjo in umirjenim trgovanjem, kar je značilno za praznični čas. Ameriški dolar je v primerjavi s švicarskim frankom ostal pod ravnjo 0,7940, pri čemer je ameriška valuta v preteklem letu izgubila več kot 12 odstotkov vrednosti. Podobno zatišje je bilo opaziti pri britanskem funtu, ki kljub rahlemu bikovskemu trendu proti japonskemu jenu ni uspel prebiti ključne uporne točke pri 211,50. Trgovanje v Aziji je bilo okrnjeno, saj so borze na Kitajskem in Japonskem zaradi novoletnih praznovanj ostale zaprte, kar je dodatno zmanjšalo obseg transakcij. Na britanskem nepremičninskem trgu podatki gradbene družbe Nationwide Building Society kažejo na izrazito upočasnitev rasti cen nepremičnin, ki se bo po napovedih analitikov nadaljevala tudi v letu 2026. Decembra se je letna rast cen v Združenem kraljestvu upočasnila na 0,6 odstotka, kar je močan padec glede na novembrskih 1,8 odstotka. Medtem ko večina regij beleži stagnacijo, Severna Irska ostaja izjema z več kot devetodstotno rastjo cen v preteklem letu. Pričakovanja za prihodnje leto ostajajo pesimistična, saj naj bi visoki stroški financiranja še naprej omejevali povpraševanje kupcev.

Nigerijski minister za informiranje Mohammed Idris je ob začetku novega leta nagovoril javnost glede trenutne smeri države in poudaril nujnost vztrajanja pri zastavljenih gospodarskih reformah. Idris je priznal, da se prebivalstvo sooča z resnimi izzivi, predvsem zaradi visokih cen hrane in vprašanj splošne varnosti v lokalnih skupnostih. Po njegovih besedah so vprašanja državljanov o prihodnosti države legitimna, vendar ostaja vlada zavezana trenutni poti, ki naj bi dolgoročno stabilizirala gospodarstvo. Minister je v uradni izjavi poudaril, da so trenutni pritiski na trgu in v gospodinjstvih posledica širših strukturnih sprememb, ki so nujne za napredek Nigerije. Pozval je k potrpežljivosti in enotnosti, medtem ko vlada pod vodstvom predsednika Bole Tinubuja izvaja ukrepe za obvladovanje inflacije in izboljšanje varnostnih razmer, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo in distribucijo dobrin. Kljub težkim razmeram v državi minister Idris meni, da je ohranitev sedanje smeri ključna za prihodnjo blaginjo Nigerijcev.

Iranske oblasti so v ponedeljek, 15. januarja 2024, napovedale sprostitev novih finančnih sredstev za subvencioniranje najranljivejših skupin prebivalstva. Ukrep se osredotoča na nosečnice in doječe matere, ki pripadajo prvim petim dohodkovnim razredom po državni klasifikaciji. Sredstva so bila naložena na namenske račune upravičenk v okviru širšega socialnega programa za izboljšanje prehranske varnosti in zdravja mater v državi. Ta poteza prihaja v času, ko se država trudi ublažiti vplive gospodarskih pritiskov na socialno najšibkejše sloje. Program subvencij je zasnovan tako, da neposredno naslavlja specifične potrebe mater, ki se spopadajo z naraščajočimi življenjskimi stroški. Po poročanju uradnih virov je bilo financiranje zagotovljeno takoj, kar omogoča takojšen dostop do sredstev za nakup osnovnih življenjskih potrebščin in zdravstvene oskrbe.

Upokojenci z nizkimi dohodki se lahko potegujejo za do 2.000 funtov pomoči pri plačilu položnic za energijo pri družbi British Gas. Britanski varčevalci so vlagali rekordne zneske v ISA račune pred proračunom. Kancelarka Rachel Reeves se sooča s kritikami zaradi načrtovanih sprememb davka na dediščino, ki naj bi ogrozile delovna mesta v družinskih podjetjih. Zamrznjeni davčni pragovi in naraščajoči dohodki povzročajo nepričakovane davčne obveznosti za številne upokojence in varčevalce. Predlagane so reforme pokojninskega sistema zaradi 'rastočega davčnega bremena mladih'.

V valu ekonomskih protestov, ki so v zadnjem tednu zajeli Iran, je bilo po navedbah aktivistov ubitih najmanj 29 ljudi, približno 1200 oseb pa so oblasti pridržale. Razmere v državi so se zaostrile po seriji demonstracij, ki so se razširile po različnih mestih, pri čemer nevladna organizacija Iran Human Rights s sedežem v Oslu poroča o naraščajočem številu žrtev med protestniki. Nemiri so odraz globokega nezadovoljstva prebivalstva nad gospodarskimi razmerami, vendar so se hitro sprevrgli v širše nasprotovanje režimu. Iranske varnostne sile so na shode odgovorile s silo, kar je privedlo do spopadov in množičnih aretacij. Medtem ko uradni Teheran podatkov o žrtvah pogosto ne potrjuje ali jih navaja v manjšem obsegu, mednarodne organizacije za človekove pravice opozarjajo na brutalnost zatiranja in kršitve osnovnih človekovih pravic.

Ameriški predsednik Donald Trump je s podpisom nove proklamacije tik pred koncem leta 2025 za eno leto odložil izvajanje povišanih carin na uvoženo oblazinjeno pohištvo, kuhinjske in kopalniške omarice. Ukrep, ki bi moral po prvotnih načrtih stopiti v veljavo v četrtek, je zdaj prestavljen na leto 2027. Bela hiša je v uradni izjavi potrdila, da se s tem odloži finančna obremenitev za določene segmente opreme za dom, ki so bili tarča trgovinske politike sedanje administracije. Odločitev sledi obdobju intenzivnega prilagajanja trgovinske strategije, kjer so sprva načrtovane visoke dajatve na pohištvo povzročile zaskrbljenost glede končnih cen za potrošnike. Čeprav so bile carine prvotno uvedene z namenom zaščite domače industrije in spodbujanja ameriške proizvodnje, se zdi, da se je administracija pod pritiskom naraščajoče inflacije in gospodarskih kazalnikov odločila za začasen umik. Ta poteza dopolnjuje nedavna prizadevanja predsednika Trumpa za znižanje stroškov kmetijskih uvozov in osnovnih živil, saj se ameriško gospodarstvo še vedno spopada z nestanovitnimi cenami življenjskih potrebščin.

Po podatkih novih člankov se je razlika med uradnim in tržnim tečajem dolarja zmanjšala na manj kot 3.000 tomanov. Uradni tečaj dolarja je presegel 131.000 tomanov. Cena dogovorjenega dolarja za gotovino in nakazila je bila po navedbah centralne banke 131.624 tomanov oziroma 84.833 tomanov.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so Združene države "pripravljene in polne moči" za odziv, če bo Iran ubil protestnike, ki protestirajo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Teheran je odgovoril z opozorilom, da bi vmešavanje destabiliziralo regijo. Izgnani iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite iranskih protestnikov.

Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen in pripravljen" odgovoriti, če bo Iran ubil več protestnikov. Obenem je Teheran opozoril, da bi posredovanje ZDA destabiliziralo regijo. Protesti se širijo po različnih delih Irana, kar še dodatno stopnjuje napetosti med državama.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril Iran, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran ubil protestnike. Iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila oslabljena gospodarska situacija, se je povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran "nasilno pobijal miroljubne protestnike".

Gostinski sektor v slovenski prestolnici je zajela resna kriza, saj so se številni restavracije in bistroji v zadnjem obdobju zaprli. Glavni razlogi za propadanje lokalov so drastično povišanje cen surovin, kronično pomanjkanje ustrezne delovne sile ter nerealna pričakovanja lastnikov glede hitrega zaslužka. Medtem ko gostje trenutne cene dojemajo kot previsoke, lastniki restavracij trdijo, da so te še vedno prenizke za pokritje vseh obratovalnih stroškov. Razmere so v Ljubljani precej slabše kot v preostalih delih Slovenije, kjer je stanje na področju gostinstva trenutno stabilnejše. Kriza je privedla tudi do izgube nekaterih prestižnih oznak, saj so posamezni lokali izginili z Michelinovega seznama. Visoki vhodni stroški in pritiski na plače so ustvarili neskladje, ki ga mnogi ponudniki niso uspeli premostiti. Strokovnjaki opozarjajo, da bi se trend zapiranja v Ljubljani lahko še stopnjeval, če se tržne razmere in stroškovni pritiski na podjetnike ne bodo umirili.

Donald Trump je obljubil "rešitev" iranskih protestnikov, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Reza Pahlavi se mu je zahvalil za obljubo zaščite. Medtem je Steve Bannon kritiziral Trumpa zaradi njegovih groženj Iranu, iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei pa je dejal, da je treba "izgrednike" postaviti na svoje mesto, kar verjetno daje varnostnim silam prosto pot za ostrejše ukrepanje. Protesti v Iranu se širijo zaradi slabega gospodarskega stanja in naraščajočih jedrskih napetosti.

V več iranskih mestih so peti zaporedni dan potekali množični protesti zaradi gospodarskega zloma, ki so se sprevrgli v nasilne spopade s smrtnimi žrtvami. Po poročanju mednarodnih tiskovnih agencij in lokalnih virov je bilo ubitih najmanj šest ljudi, med njimi tudi član varnostnih sil, ko so se demonstranti spopadli s policijo v provincah Lorestan in Chaharmahal ter Bakhtiari. Nemiri so se začeli v nedeljo v Teheranu, ko so trgovci zaradi rekordno nizke vrednosti riala zaprli svoje trgovine, nato pa so se razširili na univerzitetne kampuse in provincialna središča. Zaradi krize je odstopil guverner centralne banke Mohammad Reza Farzin, medtem ko inflacija v državi presega 40 odstotkov. Ameriški predsednik Donald Trump je na zaostritev razmer odgovoril z novo grožnjo in napovedal, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je Trumpove izjave zavrnil in poudaril, da so iranske sile v stanju visoke pripravljenosti, vsako vojaško dejanje pa bo zahtevalo visoko ceno. Do zaostritve prihaja v času, ko so ZDA in Izrael že junija izvedli napade na iranske jedrske objekte, kar dodatno destabilizira varnostne razmere v celotni regiji.

Ruska vlada je uradno potrdila načrt za zvišanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) z zdajšnjih 20 na 22 odstotkov, ki bo začelo veljati v začetku leta 2026. Glavni namen tega ukrepa je zagotavljanje dodatnih finančnih sredstev za dolgotrajno vojno v Ukrajini, za katero Kremelj po nekaterih ocenah porabi že približno 40 odstotkov celotnega državnega proračuna. Ruski predsednik Vladimir Putin se je za to nepriljubljeno potezo odločil kljub naraščajočemu nezadovoljstvu med državljani in podjetniki, ki jih že zdaj močno obremenjuje visoka inflacija. Po vladnih izračunih naj bi zvišanje davčne stopnje samo v letu 2026 v državno blagajno prineslo dodatnih 1.187 milijard rubljev oziroma približno 13 milijard evrov. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo tovrstni ukrepi dodatno oslabili kupno moč prebivalstva in povečali pritisk na gospodinjstva, ki se že od začetka novega leta spopadajo s splošnimi podražitvami. Napovedano zvišanje davkov kaže na vse večjo obremenitev ruskega gospodarstva, ki se mora prilagajati potrebam vojaške industrije v času dolgotrajnega konflikta.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ameriški predsednik Donald Trump je 2. januarja 2026 izdal ostro opozorilo iranskim oblastem, da bodo Združene države Amerike posredovale in nudile pomoč, če bo Teheran uporabil smrtonosno silo proti lastnim državljanom, ki sodelujejo v množičnih protivladnih protestih. Po navedbah ameriških uradnikov za medij CNN so Trumpove objave na družbenih omrežjih namenjene predvsem kot resno opozorilo iranskemu režimu, da Washington situacijo pozorno spremlja in je pripravljen na morebitno ukrepanje. Iran je na grožnje odgovoril z napovedjo protitukrepov v primeru ameriškega vmešavanja. Protesti v Iranu so izbruhnili zaradi globoke gospodarske in finančne krize, ki jo zaznamujeta visoka inflacija in strm padec vrednosti nacionalne valute. Razmere v državi se hitro zaostrujejo, saj se po neuradnih podatkih iranska centralna banka in finančne institucije že pripravljajo na izredno stanje. Iranske oblasti so se spopadale z vse večjim nezadovoljstvom prebivalstva, ki so ga sprožile visoke cene osnovnih dobrin, medtem ko so Združene države Amerike svojo pripravljenost na intervencijo utemeljile z zaščito človekovih pravic in mirnih demonstrantov.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanja pravnih in političnih pritiskov, ki segajo od poskusov rušenja post-Watergateovske protikorupcijske zakonodaje do tveganih naložb v umetno inteligenco. Njegova administracija se sooča z resnimi obtožbami o zlorabi zveznih sredstev za poplačilo političnih zaveznikov, zlasti prek zahtevkov po zakonu o odškodninski odgovornosti zvezne vlade (FTCA) za osebe, ki so bile vpletene v dogodke 6. januarja. Hkrati analitiki opozarja na morebitni pok naložbenega balona v tehnologijo umetne inteligence, kar bi lahko do konca leta 2026 resno ogrozilo Trumpovo gospodarsko agendo, od katere se predsednik že začenja distancirati. Na zunanjepolitičnem področju so se ponovno zaostrili odnosi z londonskim županom Sadiqom Khanom, medtem ko znotraj ZDA narašča nezadovoljstvo zaradi visokih življenjskih stroškov. Kljub Trumpovim trditvam o znižanju cen hrane in energije, podatki kažejo na nadaljevanje krize dostopnosti, ki jo dodatno poganjajo uvedene carine in prekinitve socialnih subvencij. Poleg tega se republikanska stranka spopada z notranjimi razkoli in finančnimi težavami, saj Trumpovi obsežni nabiralniški podvigi domnevno črpajo sredstva, namenjena vmesnim volitvam. Kritike so poletele tudi na predsednikov odnos do socialne varnosti, saj načrti za rušenje zveznih stavb simbolizirajo širša prizadevanja za krčenje javnih programov.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Po poročilih je v nasilju, ki spremlja proteste v Iranu zaradi slabega gospodarskega stanja, umrlo še najmanj dvoje ljudi, s čimer se je število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bo ZDA posredovala, če bo Teheran nasilno pobijal mirne protestnike.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v pričevanju pred kongresom izjavil, da se napad na ameriški Kapitol 6. januarja ne bi zgodil brez Donalda Trumpa. Republikanski komentatorji so poskušali diskreditirati Smithovo pričevanje o njegovih preiskavah Trumpa.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je povečalo na najmanj 19. Iranski voditelj je napovedal, da ne bo popuščanja protestnikom, kljub pravici ljudi do demonstracij. Trump je opozoril, da bodo ZDA močno udarile po Iranu, če bo ubitih še več protestnikov. Oblasti so za nemire obtožile tuje vplive.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi naraščajočih kritik glede njegovega upravljanja gospodarstva in opaznega upada podpore med ključnimi demografskimi skupinami, vključno s srednjim razredom in latinskoameriškimi volivci. Čeprav Trump trdi, da je ameriško gospodarstvo v »zlati dobi«, analize borznih indeksov za leto 2025 kažejo, da je bila rast ameriškega trga (MSCI USA Index) z 16,3 odstotka znatno nižja od svetovnega povprečja brez ZDA, ki je znašalo 29,2 odstotka. Hkrati so se napovedi za gospodarsko rast v letu 2026 poslabšale na 1,7 odstotka, medtem ko so pričakovanja glede inflacije narasla na 3 odstotke. Notranjepolitično se Trump spopada z uporom znotraj skupin, ki so mu leta 2024 pomagale do zmage. Voditelji latinskoameriških poslovnih združenj so v odprtem pismu opozorili, da množične deportacije in trda priseljenska politika uničujejo panoge, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in gostinstvo. Raziskave javnega mnenja kažejo, da kar 57 odstotkov pripadnikov srednjega razreda ne odobrava predsednikovega dela, kar povzroča nemir znotraj republikanske stranke pred vmesnimi volitvami, ki bodo potekale novembra 2026. Kljub temu Trump vztraja pri trditvah, da so podatki ponarejeni in da država pod njegovim vodstvom uspeva. Dodatno pozornost javnosti so pritegnile tudi predsednikove zasebne dejavnosti. Trump je na razkošni silvestrski zabavi v Mar-a-Lagu za 2,75 milijona dolarjev na dražbi prodal portret Jezusa Kristusa, medtem ko poročila o njegovih športnih aktivnostih razkrivajo, da je v letu 2025 golf igral kar 88-krat. Ti stroški, ki jih krijejo davkoplačevalci, so dosegli rekordnih 110,6 milijona dolarjev, kar kritiki izpostavljajo kot simbol odtujenosti od težav običajnih državljanov, ki se spopadajo z visokimi življenjskimi stroški.

Donald Trump je ponovno izpostavil svoje nezadovoljstvo nad stanjem gospodarstva, kljub temu da analize kažejo na drugačno sliko glede na njegove trditve o 'najbolj vročem' gospodarstvu. Grozil je Iranu z napadom. Medtem je bil Zohran Mamdani izvoljen za župana New Yorka, kar je sprožilo burne odzive konservativcev. Trump se po poročilih ne posveča krizi dostopnosti, kljub opozorilom o slabem gospodarskem stanju. Kritike je požel tudi zaradi obnašanja po smrti hčerke Caroline Kennedy.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi dramatičnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v nasilje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj deset oseb. Demonstracije, ki so se sprva osredotočale na gospodarske težave v teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile na univerze in v številna mesta po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so ob gospodarskih zahtevah začeli vzklikati tudi politična gesla proti verskemu vrhu, med drugim »Smrt diktatorju«, ter pozivali k vrnitvi monarhije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb, vendar je hkrati ostro nastopil proti nasilnim dejanjem. Hamenej je potegnil jasno črto med mirnimi protestniki in »izgredniki«, ki jim je napovedal neusmiljen odziv varnostnih sil. Kljub pozivom predsednika Masuda Pezeškiana k dialogu z državljani, retorika vrha države nakazuje na stopnjevanje represije. Medtem zahodni analitiki opozarjajo na morebitno prehitro proslavljanje tujih opazovalcev, ki v nemirih vidijo neizbežen padec islamske republike. Dogajanje se je še dodatno zaostrilo z vpletanjem mednarodnih akterjev, zlasti Združenih držav Amerike, kar povečuje tveganje za regionalno nestabilnost.

British Gas je ponudil do 2.000 funtov pomoči upokojencem za plačilo računov za energijo. Varčevalci so pred novembrskim proračunom vložili rekordnih 5,1 milijarde funtov v denarne ISA račune. Kancelarka Rachel Reeves se je znašla pod pritiskom zaradi načrtovanih sprememb davka na dediščino, ki bi lahko ogrozile na stotisoče delovnih mest v družinskih podjetjih. Milijoni upokojencev in varčevalcev so prejeli nepričakovane davčne obveznosti od HMRC zaradi zamrznjenih pragov in naraščajočih dohodkov. Kritiziran je bil sistem trojnega zaklepa za pokojnine, saj naj bi povečeval davčno breme za mlade.

Novi članki poudarjajo, da so protesti v Iranu, ki so se razširili iz Teherana v druga mesta, sproženi predvsem zaradi gospodarskih težav, kot so padajoča vrednost valute, visoka inflacija in splošno poslabšanje gospodarskih razmer. Čeprav so protesti obsežni in odražajo nezadovoljstvo javnosti, niso nujno usmerjeni v zamenjavo režima, temveč v iskanje olajšave pred gospodarsko vojno ZDA. V spopadih z varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Protesti so se začeli s strani malih trgovcev, ki so zaradi devalvacije valute zaprli svoje trgovine in se podali na ulice.

Cena zlata je na svetovnih trgih presegla rekordnih 4.350 dolarjev za unčo, k čemur so prispevala pričakovanja o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) in naraščajoče geopolitične napetosti. Vlagatelji so se k plemeniti kovini zatekli kot k varnemu zatočišču, medtem ko se ameriško gospodarstvo sooča z mešanimi signali. Čeprav je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju leta 2025 robustna, podatki o proizvodnji v decembru kažejo na znatno upočasnitev, saj je indeks proizvodnih menedžerjev (PMI) padel na najnižjo raven v zadnjih mesecih. Krčenje novih naročil in pritiski zaradi visokih carin povzročajo pesimizem glede gospodarskih obetov za leto 2026. Administracija predsednika Donalda Trumpa se ob koncu prvega leta mandata sooča z izzivi, ki vključujejo visoko inflacijo in rekordno rast javnega dolga. Podatki platforme Truflation sicer nakazujejo na hitro upočasnjevanje inflacije pod dva odstotka, kar krepi upe na agresivnejše reze obrestnih mer v prihodnjem letu. Kljub temu trgovinske politike, zlasti visoke carine, ki so v povprečju narasle na 16,8 odstotka, povzročajo negotovost na trgih in vplivajo na slabljenje ameriškega dolarja v primerjavi s švicarskim frankom. Ameriški javni dolg je medtem dosegel zgodovinskih 38,5 bilijona dolarjev, kar v kombinaciji s političnimi pritiski na neodvisnost centralne banke vnaša dodatno nestabilnost v globalne finančne tokove.

Ameriško gospodarstvo v letu 2025 je bilo zaznamovano s protislovji: gospodarska rast je bila sicer zdrava, vendar se je zaposlovanje upočasnilo, inflacija je ostala visoka, brezposelnost pa se je povečala. Tržni strateg Todd Horwitz iz Bubba Trading je opozoril na 'ogromen zlom borze', ki naj bi se zgodil leta 2026.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei je zatrdil, da se Iran ne bo uklonil pritiskom ZDA in protestnikom ukazal, naj jih varnostne sile "postavijo na svoje mesto", kar nakazuje na zaostritev represije. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z intervencijo, če bo Iran nasilen nad protestniki, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so to označili za vmešavanje v notranje zadeve.

Cene zlata in srebra so na začetku leta 2026 nadaljevale strmo rast, medtem ko se je indijska rupija spopadala z dodatnim slabljenjem vrednosti. Zlato je preseglo mejo 4.350 dolarjev za unčo, kar je posledica pričakovanj o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) in povečanih geopolitičnih napetosti, vključno z novimi obtožbami o napadih z droni med Rusijo in Ukrajino. Srebro je v letu 2025 zabeležilo kar 150-odstotno rast, kar je najboljši rezultat po letu 1979, medtem ko je zlato v istem obdobju pridobilo 64 odstotkov vrednosti. Indijska rupija je prvo trgovalno sejo v letu 2026 odprla pri vrednosti 89,9525 za ameriški dolar, kar predstavlja padec glede na zadnje zaprtje trgov v letu 2025. Indijska valuta je v preteklem letu izgubila 4,72 odstotka vrednosti, predvsem zaradi velikega povpraševanja podjetij po dolarjih ob nizki likvidnosti trga med prazniki. Analitiki banke ING v svojem poročilu za leto 2026 napovedujejo, da bodo cene plemenitih kovin še naprej rasle zaradi nakupov centralnih bank, širitve naložb v ETF sklade in tveganj, ki jih prinaša trgovinska vojna pod vodstvom Donalda Trumpa. Vlagatelji zdaj nestrpno pričakujejo poročilo o zaposlovanju v ZDA, ki bo ključno za prihodnje odločitve Feda o denarni politiki.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili množični protesti, ki so jih sprožili drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial, visoka inflacija in hudo pomanjkanje osnovnih dobrin. Demonstracije so se iz Teherana razširile v več kot dva ducata mest, pri čemer so poročali o več smrtnih žrtvah med protestniki in pripadniki varnostnih sil. Iranski rial je dosegel rekordno nizko raven, kar je povzročilo zaprtje trgovin na teheranskem Velikem bazarju in odstop guvernerja centralne banke Mohamada Reze Farzina. Iranski predsednik Masud Pezeškian je priznal upravičenost gospodarskih zahtev prebivalstva in za krizo okrivil slabo upravljanje države, medtem ko je vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei posvaril pred delovanjem t.i. izgrednikov. Kljub temu da nekateri tuji opazovalci dogajanje interpretirajo kot začetek politične revolucije, strokovnjaki opozarjajo, da gre predvsem za posledico uničenega srednjega razreda zaradi mednarodne izolacije in ameriških sankcij. Varnostne sile so aretirale številne udeležence, napetosti pa se stopnjujejo tudi zaradi groženj z vojno in rasti cen hrane, ki so v zadnjem letu narasle za več kot 70 odstotkov.

Gospodarski kazalniki Združenih držav Amerike ob začetku leta 2026 kažejo na nepričakovano močno rast in hitro umirjanje inflacijskih pritiskov. Po podatkih za tretje četrtletje leta 2025 je ameriški bruto domači proizvod (BDP) dosegel 4,3-odstotno rast, kar je znatno preseglo napovedi večine finančnih strokovnjakov, ki so predvidevali stagnacijo. Hkrati novi podatki sistema Truflation, ki spremlja cene v realnem času, kažejo, da se je medletna inflacija 1. januarja 2026 spustila na 1,955 odstotka, s čimer je padla pod ciljno vrednost dveh odstotkov, ki jo zasledujejo zvezne rezerve. Administracija predsednika Donalda Trumpa je rezultate izkoristila za utrditev svoje gospodarske agende, ki temelji na davčnih olajšavah in carinski politiki. Kljub pozitivnim številkam pa analitiki opozarjajo na določena tveganja, ki izhajajo iz notranjih institucionalnih pretresov, predvsem zaradi drastičnih varčevalnih ukrepov v državni upravi. Trgi sedaj pričakujejo, da bo hitro zmanjševanje inflacije prisililo Ameriško centralno banko k znižanju obrestnih mer v letu 2026, kar bi lahko dodatno spodbudilo likvidnost na finančnih in kriptovalutnih trgih.

Trumpova administracija se je znašla pod plazom kritik zaradi zamrznitve sredstev za otroško varstvo in domnevnega uničevanja protikorupcijskih zakonov iz obdobja po aferi Watergate. Medtem je newyorški župan Zohran Mamdani povzročil ogorčenje konservativcev s svojimi načrti za mesto. Analitiki so opozorili, da bi se lahko Trumpova investicija v umetno inteligenco leta 2026 obrnila proti njemu. CNN je poročal, da je Trump osebno izbiral marmor za novo dvorano v Beli hiši, zgrajeno namesto vzhodnega krila. Vrhovno sodišče razpravlja o obsegu Trumpove moči nad neodvisnimi agencijami.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal enoletni odlog povišanja carin na uvoz pohištva in omar, kar predstavlja pomemben preobrat v njegovi siceršnji protekcionistični trgovinski politiki. Odločitev je bila sprejeta v času, ko se republikanska stranka sooča z naraščajočimi vprašanji o dostopnosti osnovnih življenjskih dobrin pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Čeprav so tarife osrednji steber njegove agende, so notranji pritiski glede inflacije in stroškov za potrošnike očitno prevladali nad prvotnimi načrti za zaostritev uvoznih pogojev. Predsednik je novico o spremembi politike sporočil v času praznovanja novega leta v svojem letovišču na Floridi, kjer je kot svojo glavno novoletno željo izpostavil mir na svetu. Kljub spravljivemu tonu pa analitiki opozarjajo, da bo vprašanje carin, trgovine in inflacije ostalo v ospredju prihajajočih predvolilnih razprav. Ta poteza kaže na poskus stabilizacije gospodarstva in pomiritve volivcev, ki jih skrbijo visoke cene opreme za dom, hkrati pa odraža kompleksnost usklajevanja zaščite domače industrije z ohranjanjem kupne moči prebivalstva.

Ameriški farmacevtski velikan Eli Lilly je znižal ceno svojega priljubljenega zdravila za hujšanje Zepbound, kar je sprožilo takojšen odziv konkurenta Novo Nordisk, ki je prav tako znižal cene. Dogajanje na trgu je ovrglo dolgoletne trditve farmacevtske industrije, da so visoke cene nujne za inovacije in pokrivanje stroškov raziskav. Analitiki poudarjajo, da je padec cen povzročil pritisk konkurence in ne birokratski ukrepi ali znanstveni preboji, saj so podjetja ob tveganju izgube tržnega deleža hitro našla prostor za prilagoditve v svojih cenovnih modelih. Istočasno se ameriški proizvodni sektor sooča z ohlajanjem, saj je indeks predelovalnih dejavnosti ISM decembra 2026 padel na 47,9 točke, kar je pod pričakovanji in označuje deseti zaporedni mesec krčenja. Podjetja pospešeno zmanjšujejo zaloge surovin zaradi šibkega povpraševanja, medtem ko stroški materialov ostajajo visoki. Razpoloženje v industriji je na nizki ravni, k čemur prispevajo tudi visoki stroški bivanja in negotovost glede trgovinske politike, kar se odraža v krčenju števila zaposlenih in upadu novih naročil.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar predstavlja kritično točko v fiskalni politiki Združenih držav Amerike. Do strmega povečanja zadolževanja je prišlo hitreje, kot so predvidevale neodvisne institucije, k čemur so znatno prispevali pretekli odhodki iz obdobja pandemije in trenutna gospodarska politika. Stroški servisiranja dolga so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo raven bilijona dolarjev, kar resno omejuje manevrski prostor zveznega proračuna. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže dvojno podobo. Čeprav so ZDA v letu 2025 zabeležile 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju in so se delniški trgi kljub nestanovitnosti okrepili, se prebivalstvo spopada z naraščajočo negotovostjo. Njegova politika visokih carin, ki so se z povprečnih 2,4 odstotka povzpele na 16,8 odstotka, je sicer prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev proračunskih prihodkov, a hkrati povzročila visoko inflacijo in destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov. Analitiki opozarjajo, da je ameriška gospodarska prednost v primerjavi s preostalim svetom začela kopneti, saj so napovedi rasti za leto 2026 znižane na 1,7 odstotka.

Gospodarski kazalniki v Združenih državah Amerike ob začetku leta 2026 kažejo na vse večjo razhajanje med odpornostjo trga in ohlajanjem proizvodnega sektorja. Indeks proizvodnih menedžerjev (PMI) agencije S&P Global je decembra padel na 51,8 točke, kar predstavlja najnižjo raven od julija lani in nakazuje na upočasnitev rasti v sektorju predelovalnih dejavnosti. Glavni razlogi za pesimizem so krčenje knjig naročil, prvič po letu dni, ter vztrajno zmanjševanje mednarodne prodaje, na kar so močno vplivale visoke carine Trumpove administracije. Kljub temu nekateri podatki, kot je Truflation, kažejo na hitrejšo dezinflacijo, saj se je stopnja inflacije 1. januarja spustila na 1,955 odstotka, kar je pod ciljno ravnjo Federal Reserve. Ameriški dolar je na deviznih trgih ostal razmeroma stabilen v primerjavi s švicarskim frankom, vendar je leto 2025 zaključil z več kot 12-odstotnim upadom. Vlagatelji so previdni zaradi negotovosti glede prihodnje trgovinske politike in pričakovanega odhoda predsednika Federal Reserve Jeroma Powella v maju. Medtem ko je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju 2025 beležilo robustno 4,3-odstotno rast, so se povprečne carinske stopnje povzpele na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. To je sicer povečalo proračunske prihodke, a hkrati povzročilo naraščajočo zaskrbljenost med potrošniki in v predelovalni industriji glede prihodnjih stroškov poslovanja.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar predstavlja kritično točko v fiskalni politiki Združenih držav Amerike. Do strme rasti prihaja v času, ko letni stroški za obresti na dolg dosegajo bilijon dolarjev, kar resno omejuje zvezni proračun. Trenutna raven dolga je močno presegla prejšnje napovedi Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšne številke pričakoval šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za tolikšno zadolženost so dolgotrajne posledice proračunske porabe iz časa pandemije in fiskalne politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Gospodarstvo ZDA pod Trumpovo administracijo v prvem letu beleži mešane rezultate. Čeprav je rast v tretjem četrtletju leta 2025 znašala 4,3 odstotka, kar je preseglo pričakovanja skupine G7, se vlagatelji in prebivalstvo spopadajo z visoko negotovostjo. Uvedba obsežnih carin, ki so se z povprečnih 2,4 odstotka povzpele na 16,8 odstotka, je sicer prinesla okoli 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, a hkrati povzročila zgodovinska nihanja na borzah. Indeks S&P 500 je aprila 2025 doživel največji enodnevni padec po letu 2020, inflacijska pričakovanja za leto 2026 pa so se zvišala na 3 odstotke. Kritične analize opozarjajo, da so se obljube o "zlati dobi" izkazale za manj bleščeče, saj ameriški borzni trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem. OECD napoveduje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka v letu 2026, medtem ko se javna zaskrbljenost glede prihodnosti povečuje. Poleg trgovinskih sporov s Kitajsko in drugimi zaveznicami se Trumpova administracija spopada tudi z napetostmi v odnosu do Federal Reserve, kar dodatno vpliva na stabilnost dolarja in obvezniških trgov.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem proti Iranu, če bodo tamkajšnje varnostne sile nadaljevale z nasilnim zatiranjem civilnih protestov. Po poročanju tujih medijev je v Iranu v zadnjih dneh izbruhnil val protestov zaradi kritičnih gospodarskih razmer, visokih cen življenjskih potrebščin, pomanjkanja vode in energetske krize. V spopadih z varnostnimi organi je do četrtka življenje izgubilo najmanj sedem ljudi, med njimi tudi pripadnik varnostnih sil, protesti pa so se iz prestolnice razširili v večja mesta po vsej državi. Trump je v sporočilu na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene ukrepati in priskočiti na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nadaljeval s poboji mirnih demonstrantov. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se dodatno stopnjevale po Trumpovih napovedih o popolni prekinitvi iranskega jedrskega programa in balističnega arzenala. Iran se sooča z rekordno, 52-odstotno inflacijo in zgodovinskim padcem vrednosti lokalne valute rial, kar je sprožilo najmnožičnejše demonstracije proti režimu ajatol v zadnjih letih. Trumpovo opozorilo pomeni zaostritev retorike, ki bi lahko vodila do novega neposrednega konflikta na Bližnjem vzhodu.

Svetovno gospodarstvo se je v letu 2026 znašlo na prelomnici, saj se po obdobju visoke inflacije in geopolitičnih napetosti obeti izboljšujejo, vendar ostajajo krhki. Kljub temu da so osrednje banke začele zniževati obrestne mere, kar prinaša olajšanje po dolgotrajnem inflacijskem šoku, stroški izposojanja denarja ostajajo bistveno višji kot v obdobju pred pandemijo. Gospodarska rast se na svetovni ravni upočasnjuje, k čemur prispevajo trgovinski spori, visoka zadolženost držav in negotovost glede trajnosti rasti, ki jo poganja umetna inteligenca. Posebno zahtevne so razmere v državah v razvoju, kjer je stabilizacija, pogosto dosežena s pomočjo programov Mednarodnega denarnega sklada (IMF), razkrila svoje omejitve. Pakistan se na primer spopada s potrebo po vsaj šestodstotni gospodarski rasti za zagotavljanje delovnih mest milijonom novih iskalcev zaposlitve, medtem ko nizka rast povečuje tveganje za družbeno nestabilnost. Globalno gledano so se tveganja iz preteklega leta, kot so trgovinske vojne Donalda Trumpa in konflikti v Ukrajini ter na Bližnjem vzhodu, v letu 2025 izkazala za obvladljiva, vendar v letu 2026 ostajajo ključni dejavnik tveganja, ki bi lahko ponovno zavrl gospodarsko dejavnost.

Ameriški državni dolg je v začetku leta 2026 dosegel 38,5 bilijona dolarjev. Medtem pa se Nemčija sooča z gospodarskim zlomom v letu 2025, medtem ko je FAIFA pozvala k razveljavitvi zvišanja davkov na tobačne izdelke. V Pakistanu pa so bili zaradi varčevalnih ukrepov pod nadzorom IMF prizadeti državljani. Britanska najrevnejša gospodinjstva pa so se znašla v še slabšem finančnem položaju, odkar je Keir Starmer postal predsednik vlade.

Po Združenih državah Amerike so se lokalni prebivalci uprli gradnji podatkovnih centrov velikih tehnoloških podjetij. Korejski proizvajalci baterij so v letu 2026 stavili na sisteme za shranjevanje energije (ESS), umetno inteligenco in zmanjševanje stroškov, da bi si opomogli po težavah. Jim Cramer je napovedal, da bodo fizične in finančne omejitve ustavile porabo tehnoloških velikanov na področju umetne inteligence.

Lokalni prebivalci so po Ameriki blokirali projekte podatkovnih centrov v vrednosti milijarde dolarjev. Jim Cramer je napovedal, da bodo fizične in finančne omejitve, in ne tržni zlom, ustavile ogromno porabo tehnoloških velikanov za umetno inteligenco. Korejski proizvajalci baterij so začeli leto 2026 z optimizmom glede ponovne rasti, s poudarkom na ESS (sistemi za shranjevanje energije), umetni inteligenci in zmanjševanju stroškov.

Število smrtnih žrtev nasilja v Iranu med protesti zaradi gospodarskih razmer je naraslo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo 1200 ljudi, so sporočili aktivisti. Iranski protestniki se soočajo z brutalnim zatiranjem, medtem ko se protesti širijo.

Na iranskem prostem trgu so se cene plemenitih kovin in tujih valut ponovno zvišale, kar odraža stopnjevanje inflacijskih pritiskov v državi. Vrednost ameriškega dolarja je narasla na 136.870 tomanov, medtem ko je cena 18-karatnega zlata dosegla približno 14,4 milijona tomanov za gram. Še posebej izrazit skok je zabeležil zlatnik Emami, katerega cena se je povzpela na 153.050.000 tomanov, kar potrjuje trend močne devalvacije lokalne valute v primerjavi s prejšnjimi meseci. Trgovanje na teheranskem trgu je 4. januarja 2026 potekalo v znamenju visoke volatilnosti. Kljub nekaterim poročilom o manjših dnevnih nihanjih navzdol pri posameznih vrstah 18-karatnega zlata, je splošni trend cen kovancev ostal negativen za kupno moč prebivalstva. Razmere so neposredna posledica gospodarske nestabilnosti in rastočih inflacijskih pričakovanj, ki vlagatelje silijo v nakupe zlata kot varnega zatočišča. Razkorak med uradnim in tržnim tečajem valute se še naprej poglablja, kar povzroča dodatne motnje v iranskem finančnem sistemu.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in padca vrednosti iranskega riala, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, so prerasle v odkrito nasprotovanje režimu, pri čemer so študenti in trgovci vzklikali slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Gospodarska kriza, ki jo zaznamuje več kot 42-odstotna inflacija, je povzročila zaprtje teheranskega Velikega bazarja, kar je služilo kot katalizator za širši politični upor. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ostro posvaril Teheran pred nasilnim zatiranjem mirnih demonstracij in nakazal možnost posredovanja, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale z obtožbami, da Združene države Amerike in Izrael spodbujajo nemire v državi. Medtem ko nekateri analitiki opozarjajo pred prehitrim proslavljanjem morebitnega padca islamske republike, se nasilje na ulicah iranskih mest ne umirja, predsednik Masoud Pezeshkian pa je priznal obstoj legitimnih zahtev ljudstva, a hkrati poskuša ohraniti nadzor nad razmerami.

Število smrtnih žrtev enotedenskih protestov v Iranu je naraslo na najmanj 16. Iranski vrhovni voditelj je izjavil, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za še ostrejše ukrepanje proti protestnikom. Med protesti so potekali spopadi med protestniki in varnostnimi silami.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila slabša gospodarska situacija, se je po zadnjih podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je pred tem opozoril Iran, da bodo Združene države posredovale, če bo Teheran 'nasilno pobijal mirne protestnike'.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi finančnih strokovnjakov. Glavni razlogi za tako strmo rast so dolgotrajne posledice proračunske porabe iz časa pandemije in naraščajoči stroški servisiranja dolga. Letna plačila obresti zdaj dosegajo skoraj bilijon dolarjev, kar predstavlja trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020 in močno obremenjuje zvezni proračun. Prvo leto mandata predsednika Donalda Trumpa je prineslo mešane gospodarske rezultate, ki so sprožili precejšnjo negotovost na trgih. Čeprav je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, so napovedi za prihodnji leti manj spodbudne. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) napoveduje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka do leta 2026, medtem ko se pričakovana inflacija zvišuje proti 3 odstotkom. Trumpova politika visokih carin, ki so se v povprečju povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer prinesla približno 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, vendar je hkrati povzročila nestanovitnost na borzah in ohladila zaupanje potrošnikov.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov mejnik v zadolževanju, saj je javni dolg narasel na rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Ta znesek je bistveno presegel pretekla pričakovanja Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšno raven dolga napovedoval šele za leto 2030. Glavni razlogi za pospešeno zadolževanje segajo v obdobje pandemije, ko je država z obsežnimi finančnimi injekcijami podpirala gospodarstvo, trend pa se je nadaljeval pod administracijo predsednika Donalda Trumpa. Gospodarska slika ZDA v začetku leta 2026 ostaja mešana. Čeprav je gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, se vlagatelji in državljani spopadajo z naraščajočimi stroški. Letna plačila obresti na dolg so namreč dosegla bilijon dolarjev, kar predstavlja ogromno obremenitev za proračun. Hkrati so se povprečne carinske stopnje pod Trumpovo politiko »Amerika na prvem mestu« zvišale z 2,4 na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v proračun prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev, so hkrati povzročile nestabilnost v mednarodni trgovini in prispevale k povišanju inflacijskih pričakovanj. Kljub rekordnim vrednostim borznega indeksa S&P 500 v letu 2025 analitiki opozarjajo na ohlajanje rasti. Napovedi OECD kažejo, da se bo gospodarska rast v ZDA leta 2026 upočasnila na 1,7 odstotka, medtem ko naj bi inflacija vztrajala pri 3 odstotkih. Med državljani se širi pesimizem glede prihodnosti, saj se kljub visokim borznim dobičkom soočajo z višjimi cenami življenjskih potrebščin in negotovostjo zaradi trgovinskih sporov s Kitajsko in drugimi partnericami.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov zgodovinski mejnik, ko je državni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta porast, ki je bil predviden šele za leto 2030, je posledica obsežne zvezne porabe iz obdobja pandemije in agresivne fiskalne politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Letni stroški za obresti na dolg so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili in sedaj dosegajo raven bilijona dolarjev, kar predstavlja ogromno breme za zvezni proračun. Gospodarska slika pod vodstvom predsednika Trumpa ostaja protislovna. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna rast BDP, analitiki opozarjajo na povečano nestabilnost. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 % povzpele na 16,8 %, kar je najvišja raven po letu 1935. To je sicer prineslo 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, vendar je hkrati povzročilo visoko inflacijo, ki se v letu 2026 približuje 3 %. Medtem ko so borzni indeksi konec leta 2025 dosegali rekorde, je ameriški delniški trg v primerjavi s svetovnim povprečjem zaostal, vlagatelji pa se spopadajo z vse večjo negotovostjo glede prihodnje rasti.

Združene države Amerike so Iranu zagrozile z vojaškim posredovanjem v primeru nadaljnjih smrtnih žrtev med demonstranti, ki se po vsej državi spopadajo z varnostnimi silami. Protivladni protesti, ki so se začeli pred petimi dnevi zaradi visokih življenjskih stroškov, visoke inflacije in gospodarskega zastoja, so se v četrtek sprevrgli v smrtonosno nasilje, v katerem je na zahodu države po uradnih podatkih umrlo najmanj šest ljudi. Poleg smrtnih žrtev so oblasti v Teheranu aretirale trideset oseb, napetosti pa se stopnjujejo tudi v ruralnih provincah. Ameriška administracija je ostro obsodila ravnanje iranskih oblasti in poudarila, da bo mednarodna skupnost pozorno spremljala odziv režima na zahteve državljanov po ekonomskih in političnih reformah. Iran se sooča z najmnožičnejšimi protesti v zadnjih letih, ki so posledica devalvacije nacionalne valute in splošnega nezadovoljstva prebivalstva z gospodarsko politiko države. Stopnjevanje nasilja med protestniki in varnostnimi silami, med katerimi so tudi pripadniki revolucionarne garde, povečuje tveganje za širši regionalni konflikt.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v prvem javnem odzivu na nemire v državi sporočil, da se islamska republika ne bo vdala sovražniku, in ukazal odločno zatrtje protestov. Demonstracije, ki so jih sprva sprožili rekordno nizka vrednost iranskega riala, naraščajoča inflacija in visoki življenjski stroški, so se hitro razširile v več kot 30 mest po vsej državi. Protestniki so svoje zahteve razširili in zdaj neposredno pozivajo k padcu režima ter vzklikajo gesla proti diktaturi. Vasilje se je v zadnjih dneh stopnjevalo, saj so po poročilih aktivistov za človekove pravice varnostne sile ubile najmanj 15 ljudi, število aretacij pa se strmo povečuje. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij podprl protestnike in zagrozil s posredovanjem, kar je dodatno zaostrilo odnose med Teheranom in Washingtonom. Medtem ko nekateri mediji dogajanje še vedno opisujejo predvsem kot gospodarske nemire, poročila s terena kažejo na obsežnejši civilni upor proti političnemu vodstvu države.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili obsežni protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial. Demonstracije, ki so se začele med trgovci na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki izražajo ogorčenje nad nevzdržnimi gospodarskimi razmerami, saj je inflacija dosegla 42,2 odstotka, cene hrane pa so narasle za več kot 70 odstotkov. Zaradi nezaupanja v domačo valuto se prebivalci vse pogosteje zatekajo k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zaščitili svoje prihranke. Po poročanju tujih agencij so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, pri čemer je bilo ubitih najmanj devet ljudi, številni pa so bili aretirani. Predsednik Masud Pezeškian je priznal legitimnost gospodarskih zahtev prebivalstva, vendar je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej hkrati opozoril pred delovanjem "izgrednikov". Medtem ko oblasti za podpihovanje nemirov obtožujejo tuje akterje, predvsem ZDA in Izrael, se protesti kljub represiji nadaljujejo šesto zaporedno noč. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarska kriza stopnjuje v širše politično nezadovoljstvo z versko-političnim vrhom.

Po poročilih je bilo v nemirih po Iranu ubitih najmanj 29 protestnikov. Protesti, ki so se začeli zaradi slabega gospodarskega stanja, so potekali že deseti dan. Varnostne sile so posredovale s solzivcem na protestih v Teheranskem Grand Bazaarju. Organizacije za človekove pravice poročajo o brutalnem zatiranju protestov s strani iranskih oblasti.

V iranskem mestu Azna v provinci Lorestan so se protesti proti visokim življenjskim stroškom sprevrgli v nasilne spopade z organi pregona. Po navedbah tiskovne agencije Fars so v mestu, ki leži približno 300 kilometrov jugozahodno od Teherana, umrle tri osebe, še 17 pa jih je bilo ranjenih. Protesti, ki so se sprva začeli kot upor proti strmemu naraščanju cen in devalvaciji nacionalne valute, so se hitro razširili v več regij po državi. Skupno število žrtev zadnjih demonstracij po državi se je povzpelo na najmanj šest, saj se prebivalstvo spopada z drastičnim padcem življenjskega standarda. Oblasti v Teheranu so na ulice poslale okrepljene varnostne sile, vključno s pripadniki Revolucionarne garde, da bi zadušile nemire, ki veljajo za enega najresnejših izzivov režimu v zadnjem obdobju. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarska kriza v Iranu stopnjuje, kar podpihuje nezadovoljstvo širših slojev prebivalstva.

Protesti zaradi visokih življenjskih stroškov so se v Iranu nadaljevali že šesti dan in se razširili iz Teherana v druga mesta. V spopadih z varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi, aretiranih pa je bilo več protestnikov. Uradni mediji so o protestih poročali zadržano.

Kitajski proizvajalec BYD je v letu 2025 uradno prehitel ameriško družbo Tesla in postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil. Podjetje je v preteklem letu dobavilo rekordnih 4,6 milijona vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast, medtem ko je Tesla zabeležila devetodstotni upad prodaje z 1,64 milijona dobavljenimi vozili. Analitiki napovedujejo, da bo BYD svojo prednost ohranil tudi v letu 2026, ko naj bi dosegli 5,3 milijona dobav, predvsem zaradi močne prisotnosti na mednarodnih trgih. Istočasno se ameriško gospodarstvo pod administracijo predsednika Trumpa spopada z mešanimi signali. Čeprav so se inflacijski pritiski nekoliko umirili, OECD napoveduje upočasnitev gospodarske rasti z 2,4 odstotka na 1,7 odstotka do leta 2026. Vlagatelji izražajo zaskrbljenost zaradi napovedanih carin in nestanovitnosti na borznih trgih, kjer ameriški indeksi zaostajajo za svetovnim povprečjem. Tesla se v luči slabših prodajnih rezultatov vse bolj usmerja v razvoj avtonomnih taksijev in humanoidnih robotov Optimus, da bi povrnila zaupanje delničarjev.

V južnem delu Irana so neznani napadalci v sredo napadli vladno poslopje, kar predstavlja novo zaostritev v valu nezadovoljstva, ki pretresa državo. Glavni iranski tožilec je v odziv na dogajanje napovedal odločen odgovor proti vsem poskusom povzročanja nestabilnosti. Spontani protesti, ki jih poganja globoko nezadovoljstvo zaradi gospodarske stagnacije in drastičnega padca vrednosti nacionalne valute, so se začeli v nedeljo na teheranski tržnici z mobilnimi telefoni, od koder so se razširili med študente in delavce po vsej državi. Iransko vodstvo se je znašlo pod dvojnim pritiskom: naraščajočim zunanjim pritiskom in grožnjami z vojaškimi napadi ter notranjim uporom prebivalstva. Poročila o demonstracijah prihajajo iz več mest, kjer so trgovci v znak protesta zaprli svoje dejavnosti, študenti pa so organizirali zborovanja na univerzah. Varnostne sile so proti množicam, ki vzklikajo protivladna gesla, že uporabile solzivec, medtem ko se gospodarske razmere v državi še naprej slabšajo, kar povzroča vedno večje napetosti med oblastmi in civilno družbo.

Kitajski proizvajalec BYD je v letu 2025 s prestola največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil izrinil ameriško podjetje Tesla. BYD je v minulem letu dosegel rekordno prodajo 4,6 milijona vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast, medtem ko je Tesla zabeležila že drugo zaporedno leto upada z dobavljenimi 1,64 milijona vozili. Samo v četrtem četrtletju je Teslina dobava padla za 16 odstotkov, kar je pod pričakovanji Wall Streeta, vlagatelji pa se vedno bolj osredotočajo na prihodnje projekte, kot sta Robotaxi in humanoidni robot Optimus. Sočasno se ameriško gospodarstvo ob vstopu v leto 2026 sooča z naraščajočo negotovostjo. Čeprav se je inflacija umirila, so napovedi gospodarske rasti za prihodnje leto nižje, zaupanje gospodinjstev pa ostaja krhko. Ameriški dolar je v letu 2025 izgubil več kot 12 odstotkov vrednosti v primerjavi s švicarskim frankom, k čemur so prispevale napovedi o nadaljnjem nižanju obrestnih mer s strani Federal Reserve in politična tveganja, povezana s trgovinsko politiko predsednika Trumpa. Analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem, saj vlagatelji postajajo previdni zaradi pričakovanih carin in upočasnjevanja rasti.

Protesti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in poslabšanja gospodarskega stanja v Iranu so se razširili iz Teherana v druge province. V spopadih med protestniki in varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Spopadi so bili poročani v provincah Lorestan in Chaharmahal and Bakhtiari.

V Iranu so se protesti proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski krizi sprevrgli v smrtonosne spopade, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri, ki trajajo že peti zaporedni dan, so se iz prestolnice Teheran razširili v več provinc, kjer so se protestniki spopadli z državnimi varnostnimi silami. Glavni vzroki za nezadovoljstvo prebivalstva ostajajo nagla rast cen osnovnih dobrin, visoka inflacija ter devalvacija nacionalne valute. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, a so zaradi posredovanja policije in nezadovoljstva nad širšim družbenim stanjem prerasle v nasilje. Iranske oblasti so na ulice napotile močne varnostne sile, da bi zajezile širjenje protestov, ki veljajo za največje v zadnjih treh letih. Poročila o smrtnih žrtvah vključujejo tako civiliste kot pripadnike varnostnih organov, razmere pa ostajajo izjemno negotove.

Z začetkom leta 2026 je devetnajst zveznih držav v Združenih državah Amerike povišalo minimalno urno postavko, kar bo vplivalo na prihodke več kot 8,3 milijona delavcev. Po podatkih Inštituta za ekonomsko politiko bodo te spremembe skupno povečale plačilne liste za približno pet milijard dolarjev. Najvišje povišanje so zabeležili na Havajih, kjer se je minimalna plača povzpela s 14 na 16 dolarjev na uro, medtem ko mesta, kot je Seattle, ohranjajo najvišje postavke v državi z 21,30 dolarja na uro. Povišanja so posledica različnih zakonodajnih ukrepov in avtomatičnih uskladitev z inflacijo. V Ohiu se je minimalna plača povišala na 11 dolarjev na uro, kar odraža 2,8-odstotno stopnjo inflacije. Kljub regionalnim povišanjem zvezna minimalna plača ostaja nespremenjena pri 7,25 dolarja na uro že skoraj dve desetletji, kar ustvarja vse večje razlike med posameznimi deli države. Medtem ko so delavci spremembe pozdravili, nekateri zaposleni v gostinstvu ostajajo skeptični glede dejanskih koristi ob hkratnih spremembah pri sistemu napitnin.

Nove objave izpostavljajo, da se kupci avtomobilov soočajo z visokimi cenami, ki zmanjšujejo navdušenje ob nakupu, saj morajo za isto vozilo plačati bistveno več kot prej. Nakup avtomobila postaja finančno bolj zahteven.

Vrednost ameriškega dolarja v Argentini je v soboto, 3. januarja 2026, ostala na ravneh zadnjega delovnega dne, kar kaže na začasno stabilizacijo po turbulentnem zaključku leta. Poročila navajajo, da so tečaji za uradni dolar, neuradni modri dolar (dolar blue) ter finančna instrumenta MEP in CCL ostali nespremenjeni, kljub veliki razliki med uradnim in neformalnim trgom, ki še naprej obremenjuje argentinsko gospodarstvo. Trgovci in javnost pozorno spremljajo gibanje modrega dolarja, ki služi kot ključni kazalnik inflacijskih pričakovanj in gospodarske negotovosti v državi. Stabilnost na prvi konec tedna v letu sledi obdobju strme rasti v decembru, ko je valuta dosegala skoraj rekordne vrednosti. Čeprav so trgi med vikendom zaprti za uradno trgovanje, neformalni trg še naprej odraža razmerja med ponudbo in povpraševanjem, ki ostajajo pod pritiskom dolgotrajne devalvacije argentinskega pesa.

Bolgarija je 1. januarja uradno postala 21. članica evroobmočja, ko je svojo nacionalno valuto lev zamenjala s skupno evropsko valuto evro. Vstop v denarno unijo, ki se je zgodil skoraj dve desetletji po pridružitvi države Evropski uniji leta 2007, predstavlja ključni mejnik v prizadevanjih za globljo gospodarsko integracijo. Kljub zgodovinskemu koraku so v javnosti prisotni pomisleki glede morebitnega povišanja cen in vpliva na stabilnost gospodarstva, zlasti v luči nedavnih političnih pretresov v državi. Premier v odstopu Rossen Jeliazkov je ob prehodu izpostavil stabilne gospodarske temelje države, ki je leto zaključila s triodstotno gospodarsko rastjo in bruto domačim proizvodom v višini 113 milijard evrov. Čeprav del prebivalstva s strahom zre v prihodnost zaradi inflacijskih tveganj, oblasti poudarjajo, da so vzroki za dvig cen povezani z rastjo kupne moči in ne s samo uvedbo nove valute. S tem korakom Bolgarija utrjuje svoje mesto v jedru evropskih institucij, medtem ko vlada upa na pospešitev tujih investicij in nižje stroške zadolževanja.

V Iranu so se protesti proti visokim življenjskim stroškom, devalvaciji valute in gospodarskemu zastoju sprevrgli v smrtonosno nasilje. V zadnjih dneh je v spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo več ljudi, vključno s civilisti in pripadnikom varnostnih sil. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovnih agencij, kot sta Fars in Mehr, so se nemiri močno zaostrili v četrtek, ko so poročali o smrtnih žrtvah v več mestih. Val protestov se je začel v prestolnici Teheran, kjer so trgovci zaprli svoje dejavnosti zaradi hiperinflacije, in se nato hitro razširil v jugozahodni del države. Demonstracije predstavljajo enega najpomembnejših socialnih nemirov v Iranu v zadnjih treh letih. Protestniki izražajo nezadovoljstvo nad drastičnim zmanjšanjem kupne moči in splošnim slabšanjem gospodarskih razmer. Po navedbah tujih nevladnih organizacij in lokalnih virov so varnostne sile na nekaterih lokacijah uporabile silo za zatrtje protestov, kar je privedlo do tragičnih posledic na obeh straneh. Situacija v državi ostaja napeta, saj gospodarske težave, ki so sprožile upor, še naprej vztrajajo brez jasnih rešitev s strani iranskih oblasti.

Rusko politično vodstvo je sprejelo uradni načrt, ki predvideva nadaljnje usklajevanje starostnih pokojninskih zavarovanj z ravnjo inflacije. V skladu z odobreno vladno strategijo se bodo pokojnine v prihodnjih letih, vključno z letom 2026, zviševale vsaj toliko, kolikor bo znašala stopnja rasti cen življenjskih potrebščin. Namen tega ukrepa je po navedbah ruskih oblasti zagotavljanje finančne varnosti in izboljšanje kakovosti življenja starejše generacije. Načrt, o katerem je poročala tiskovna agencija TASS, določa zaščito realne vrednosti prejemkov upokojencev pred padcem kupne moči. Ukrep predstavlja ključen steber ruske socialne politike, s katerim želi vlada ustvariti finančno blazino za najranljivejši del prebivalstva. Čeprav so napovedi usmerjene v prihodnost, so zaveze o indeksaciji že vključene v proračunske dokumente države.

Iranske tiskovne agencije in organizacije za človekove pravice so poročale, da je bilo v nemirih v Iranu ubitih več ljudi. Protesti, ki so jih sprožili naraščajoči življenjski stroški, so prerasli v nasilje.

Azijske gospodarske velesile so leto 2025 zaključile z ugodnimi kazalniki, ki napovedujejo nadaljnjo širitev v prihodnjem letu. Indija je uradno prehitela Japonsko in postala četrto največje gospodarstvo na svetu z bruto domačim proizvodom v višini 4,18 bilijona ameriških dolarjev. Država se nahaja v t.i. fazi 'Zlatolaske' (Goldilocks), ki jo zaznamujejo visoka gospodarska rast, nizka inflacija in robustno bančno poslovanje. Indijska vlada pod vodstvom stranke BJP za leto 2026 načrtuje nove reforme za olajšanje poslovanja in spodbujanje zasebnih naložb. Vietnam je v istem obdobju uspešno zaključil petletni načrt socialno-ekonomskega razvoja, pri čemer so proračunski prihodki do sredine decembra dosegli 94 milijard dolarjev. Država se pospešeno vključuje v svetovno trgovino, pri čemer so prihodki iz uvozno-izvoznih dejavnosti narasli za 9 odstotkov. Vietnam se po trenutnih projekcijah uvršča na pot, da postane eno izmed 30 največjih gospodarstev na svetu, k čemur prispevajo predvsem močne neposredne tuje naložbe in učinkovito makroekonomsko upravljanje. Nekoliko bolj previdne so napovedi v Južni Koreji, kjer guverner centralne banke Rhee Chang-yong napoveduje 1,8-odstotno gospodarsko rast. Čeprav številka odraža okrevanje po lanskem upadu, Rhee opozarja na strukturne razlike med sektorji. Rast poganja predvsem polprevodniški cikel, medtem ko preostali deli gospodarstva beležijo nižjo, 1,4-odstotno rast. Vse tri države se bodo v prihodnje morale spopadati z geopolitičnimi negotovostmi in morebitnimi novimi carinskimi omejitvami na globalnem trgu.

Vrednosti različnih tečajev ameriškega dolarja v Argentini in Peruju so v soboto, 3. januarja 2026, ostale nespremenjene glede na zadnji delovni dan. V Argentini so finančni trgi ohranili stabilne ravni za t. i. modri dolar (dólar blue) ter finančna tečaja MEP in CCL, medtem ko v Peruju poročajo o stabilni kotaciji na nacionalnem trgu. Stabilizacija sledi obdobju visoke volatilnosti, ki je zaznamovalo zaključek preteklega leta. Latinskoameriška gospodarstva se še naprej spopadajo z vplivi ameriške valute na lokalno inflacijo in kupno moč. Podatki kažejo na konsolidacijo tečajev po burnem decembrskem dogajanju, ko je dolar v regiji beležil rekordne vrednosti. Investitorji in javnost pozorno spremljajo gibanje valute, saj razlike med uradnimi in vzporednimi tržnimi tečaji neposredno vplivajo na stroške uvoza in potrošniške cene v regiji.

V Iranu so se peti dan zaporednih protestov proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski politiki vlade razplamteli spopadi med civilisti in varnostnimi silami, ki so terjali prve smrtne žrtve. Po navedbah lokalnih virov so bili ubiti najmanj trije ljudje, med njimi dva civilista in en pripadnik sil za zagotavljanje javnega reda. Gre za prvo večje nasilje s smrtnim izidom od začetka zborovanj, ki so se v nedeljo razširila po večjih mestih v državi. Protestniki so na ulicah izražali nezadovoljstvo nad naraščajočo inflacijo, brezposelnostjo in splošnim pomanjkanjem, kar je v več mestih privedlo do sporadičnih, a silovitih soočenj z organi pregona. Iranske oblasti so v odziv na nemire poostrile varnostne ukrepe, medtem ko poročila o žrtvah nakazujejo na stopnjevanje napetosti med režimom in prebivalstvom, ki zahteva ekonomske reforme in izboljšanje življenjskega standarda. Kljub prisotnosti varnostnih sil se protestno gibanje, ki ga poganja gospodarska stiska, za zdaj ne umirja.

V več iranskih provincah so izbruhnili najmnožičnejši protesti v zadnjih treh letih, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo prebivalstva nad naraščajočo inflacijo, visokimi življenjskimi stroški in padcem vrednosti nacionalne valute. Po poročanju lokalnih tiskovnih agencij in mednarodnih tiskovnih uradov se je gibanje hitro sprevrglo v nasilne spopade med demonstranti in varnostnimi silami v treh različnih mestih. Prva poročila o smrtnih žrtvah potrjujejo, da je v nemirih umrlo najmanj šest oseb, med katerimi je tudi en pripadnik varnostnih sil. Gre za prvo večje prelivanje krvi od začetka trenutnega vala protestov, ki se je razširil po državi zaradi gospodarskih težav. Iranske oblasti in tiskovna agencija Fars poročajo o naraščajoči napetosti, medtem ko borci za človekove pravice opozarjajo na zaostrovanje razmer v provincah, kjer so se mirni protesti spremenili v odkrite spopade z organi pregona.

Med protesti v Iranu zaradi gospodarske krize je bilo ubitih več ljudi. Protesti so postali nasilni, zaradi ekonomskih težav pa so se protesti razširili po državi.

Protesti v Iranu, ki jih spodbujajo gospodarske težave, se nadaljujejo že sedmi dan in so se razširili na podeželske province. Med protesti je bil ubit pripadnik iranske paravojaške enote, kar je potrdila tiskovna agencija Mehr. Predsednik Pezeshkian je priznal legitimnost zahtev protestnikov. Vzroke za nemire naj bi predstavljale gospodarske težave.