Objavljeno: 9. 1. 2026 19:43
Število oseb, ki so v letu 2025 na Švedskem zaprosile za azil, se je zmanjšalo za 30 odstotkov, s čimer je doseglo najnižjo raven v zadnjih štirih desetletjih. Po podatkih švedske vlade je to najmanjše število prosilcev od leta 1985, kar odraža strožjo usmeritev države na področju migracijske politike. Desnosredinska vlada je ob tem napovedala, da namerava v letošnjem letu pravila za pridobitev azila še dodatno zaostriti.
Napovedane spremembe zakonodaje prihajajo v času priprav na splošne volitve, ki bodo potekale septembra in za katere analitiki napovedujejo negotov izid. Vprašanje migracij ostaja ena ključnih tem predvolilnega boja, saj si trenutna koalicija prizadeva ohraniti podporo volivcev z obljubami o večjem nadzoru nad priseljevanjem. Švedska, ki je nekoč veljala za eno najbolj odprtih držav za begunce, tako nadaljuje trend preobrazbe v državo z restriktivnim azilnim sistemom.
Trend upadanja prošenj je po mnenju strokovnjakov posledica kombinacije strožjih nacionalnih ukrepov in širših evropskih migracijskih trendov. Vlada poudarja, da je zmanjšanje pritiska na azilni sistem nujno za zagotavljanje boljše integracije tistih, ki v državi že bivajo, ter za ohranjanje socialne stabilnosti pred prihajajočim volilnim ciklusom.
"Število ljudi, ki so leta 2025 zaprosili za azil na Švedskem, je padlo za 30 odstotkov, na najnižjo raven po letu 1985."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Švedska vlada | nevtralno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje na Švedskem je za Slovenijo pomembno z vidika migracijske politike Evropske unije, saj Švedska predstavlja pomemben indikator premikov v evropskem javnem mnenju in zakonodajnih trendih. Spremembe v švedski politiki lahko vplivajo na razprave o skupnem evropskem azilnem sistemu, v katerih aktivno sodeluje tudi Slovenija kot država na schengenski meji.
20. okt 19:05
Avstrijski notranji minister Gerhard Karner in švedski minister za migracije Johan Forssell sta se v ponedeljek na Dunaju zavzela za "ostro in dosledno azilno politiko". Poudarila sta skupno stališče glede zaščite zunanjih meja, centrov za vračanje in postopkov.
3. nov 17:07
Na Nizozemskem je ministrica za socialne zadeve in zaposlovanje Mariëlle Paul sprejela odločitev, da prosilci za azil z majhno verjetnostjo pridobitve dovoljenja ne bodo smeli več delati. Po drugi strani pa bodo prosilci, ki imajo večjo možnost, da jim bo dovoljenje odobreno, lahko začeli delati hitreje, že po treh mesecih od začetka postopka, namesto dosedanjih šestih.
10. dec 11:56
Ministrica za pravosodje Anna Sporrer nasprotuje vzpostavitvi centrov EU za vračanje migrantov v afriških državah. Pogojuje jih s članstvom v Svetu Evrope, medtem ko evropski komisar za migracije Magnus Brunner meni drugače. Sporrerjeva želi zagotoviti spoštovanje človekovih pravic pri vračanju migrantov. Evropska poslanka FPÖ Stegerjeva kritizira načrte EU kot nezadostne.
13. dec 13:55
Črnogorska mejna policija je na mejnem prehodu Dračenovac aretirala A.Z. (30) iz Novega Pazarja, državljana Srbije. Švedska ga išče na podlagi mednarodne tiralice zaradi različnih kaznivih dejanj, med drugim prejemanja ukradenega blaga, kraje, nevarne vožnje, vožnje pod vplivom alkohola, prekrškov v zvezi z narkotiki, groženj uradni osebi, nasilnega upiranja in poskusa.
18. dec 14:57
Švedska vlada bo 1. aprila prihodnje leto uvedla predloge za zmanjšanje obveznosti amortizacije in dvig zgornje meje stanovanjskih posojil.
7. nov 20:08
Upravna sodišča v Spodnji Saški opozarjajo, da je praktična izvedba hitrejših azilnih postopkov težavna. Predvidenih šest mesecev naj bi bilo po mnenju Višjega upravnega sodišča Spodnje Saške nerealnih, saj so sodišča že zdaj preobremenjena. Uvedba nove evropske azilne reforme se zdi skoraj nemogoča.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Švedska vlada | nevtralno |
Dogajanje na Švedskem je za Slovenijo pomembno z vidika migracijske politike Evropske unije, saj Švedska predstavlja pomemben indikator premikov v evropskem javnem mnenju in zakonodajnih trendih. Spremembe v švedski politiki lahko vplivajo na razprave o skupnem evropskem azilnem sistemu, v katerih aktivno sodeluje tudi Slovenija kot država na schengenski meji.