Elon Musk britansko vlado označil za fašistično zaradi aretacij zaradi objav na družbenih omrežjih

Britanski obrambni minister John Healey je v nedavnem nastopu izrazil stališče, da ne bi nasprotoval morebitnemu »užitju« ali ugrabitvi ruskega predsednika Vladimirja Putina. Healey je svojo izjavo podal v kontekstu primerjave z nedavnimi dogodki v Venezueli, kjer so ameriške oblasti izvedle operacijo proti predsedniku Nicolasu Maduru. Takšne retorične izjave visokih predstavnikov obrambnih ministrstev so v diplomatskih krogih redke in lahko dodatno zaostrijo že tako napete odnose med Londonom in Moskvo. Healeyjeve besede odražajo stopnjevanje sovražne retorike med Združenim kraljestvom in Rusko federacijo, ki se je poglobila predvsem po začetku ruske invazije na Ukrajino. Čeprav minister ni podal konkretnih načrtov za takšno dejanje, so njegove izjave v ruskih medijih že sprožile val kritik in obtožb o spodbujanju mednarodnega terorizma in kršenju diplomatskih protokolov. Britansko obrambno ministrstvo uradno sicer zagovarja spoštovanje mednarodnega prava, vendar Healeyjeva osebna opazka nakazuje na vse večjo pripravljenost zahodnih zaveznikov na uporabo nekonvencionalnih diplomatskih in političnih pritiskov proti ruskemu vodstvu. Izjava prihaja v času, ko se zavezništvo Nato spopada z vprašanji o nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini in iskanju poti za končanje konflikta.

Vlada Združenega kraljestva je z ostalimi evropskimi partnericami sprožila pogovore o morebitni napotitvi vojaških enot na Grenlandijo, da bi okrepili varnost otoka in preprečili njegovo morebitno priključitev k Združenim državam Amerike. Britanski uradniki so se v preteklih dneh sestali s kolegi iz Francije in Nemčije, s katerimi so pripravljali načrte za vojaško misijo pod okriljem zveze Nato. Predlog predvideva uporabo kopenskih sil, mornariških plovil in zračnih zmogljivosti. Evropske države upajo, da bo okrepljena prisotnost Natovih sil na otoku prepričala prihodnjo ameriško administracijo, da opusti ozemeljske težnje. Strategija temelji na predpostavki, da bi Washington tako lažje razglasil politično zmago, saj bi breme stroškov in odgovornosti za varnost regije prevzele evropske zaveznice. Viri iz britanske vlade poudarjajo, da pogovori v okviru Nata še potekajo in so del širših prizadevanj za odvračanje groženj ter obrambo Arktike. Omenjena vprašanja so bila 8. januarja 2025 predmet razprav na srečanju zaveznikov v Bruslju. Poveljstvu zavezniških sil za Evropo je bilo naročeno, naj določi najboljše načine za povečanje varnosti v regiji, pri čemer se preučujejo različne možnosti, od obsežne namestitve enot do kratkoročnih vojaških vaj in izboljšane izmenjave obveščevalnih podatkov.

Po vsej Evropi potekajo množični protesti proti izraelski vojni v Gazi, pri čemer so se v Amsterdamu zbrale četrt milijona ljudi. V Londonu je bilo aretiranih skoraj 500 protestnikov, britanska vlada pa napoveduje strožje omejitve za ponavljajoče se proteste. Medtem se pojavljajo obtožbe o zlorabah in poniževanju aktivistov, ki so poskušali doseči Gazo s pomorsko floto, s strani izraelskih varnostnih sil. V Veliki Britaniji se razpravlja o pravici do protesta v povezavi z napadom na sinagogo v Manchestru in obtožbami o antisemitizmu na pro-palestinskih protestih.