Nedavna odločitev Trumpove administracije, ki zveznim uslužbencem dovoljuje odprto razpravo o veri na delovnem mestu, je sprožila odzive, medtem ko je bil razkrit primer mučenja deportiranih oseb pod to administracijo. Nekdanji deportiranec je opisal mučenje v salvadorskem zaporu, letalsko osebje pa je bilo priča pretepanju deportirancev na letalih. Poleg tega je verski učenjak pojasnil, kako krščanski nacionalisti izkoriščajo Biblijo za lastne namene, kar kaže na preplet vere in političnih agend.

Avstrijska policija je analizirala posnetke in fotografije s koncerta Marka Perkovića Thompsona na zagrebškem Hipodromu. Preiskava je bila usmerjena v ugotavljanje morebitnih kršitev avstrijskih zakonov, ki prepovedujejo fašistično simboliko in povzročanje prekrška z vzklikanjem 'Za dom spremni'. Preko 18.000 prodanih vstopnic za koncert v Avstriji je povzročilo sum, da so hrvaški obiskovalci, ki živijo in delajo v Avstriji, kršili avstrijske zakone. Kršitve bi lahko povzročile visoke kazni, vključno z izgonom iz države ali prepovedjo vstopa v Avstrijo. Družbena omrežja in mediji so že objavili posnetke z zastavami in simboli vprašljive zakonitosti.

Policisti iz Generalne policijske direkcije Bukarešte, natančneje iz 20. policijske sekcije, so 22. julija 2025 v cvetličarni v sektorju 6 odkrili in odstranili izobešeno zastavo, ki je vsebovala fašistične simbole. Zastava je bila postavljena na grobu duhovnika Ilieja Lăcătușuja.

Mestni svet v italijanskem Feltreju je preklical častno državljanstvo, podeljeno Benitu Mussoliniju leta 1924. Odločitev je bila sprejeta tudi z glasom Denisa Zatte, svetnika stranke Bratje Italije (FdI), ki je dejal, da je s tem želel preprečiti razkol v vladajoči desnosredinski koaliciji. Dogodek je poročal Corriere del Veneto in je bil deležen pozornosti tako na portalu repubblica.it kot ilfattoquotidiano.it.

V Mehiki so kritiki opozorili na morebitne posledice nepremišljenih izjav predsednice Claudie Sheinbaum v zvezi s primerom Zambada, ki bi lahko spodkopale previdnost v javnem diskurzu. V Španiji pa so razmere opisane kot obdobje mračnjaštva, pri čemer so Trump, Netanyahu in španska desnica obtoženi uničevanja demokracije, spodbujanja sovraštva in širjenja dezinformacij.

Konfederacija je v soboto po vsej Poljski organizirala številne demonstracije pod geslom »Stop imigraciji!«, kjer so izrazili nasprotovanje migracijski politiki tako sedanje kot prejšnje vlade. Protesti so privabili na tisoče udeležencev in so bili zaznamovani s skandiranjem rasističnih gesel. Obenem so se po državi odvijale tudi protidemonstracije levice.

Organizatorji protestov 'No Kings' so pričakovali milijone udeležencev na več kot 2.000 dogodkih po Združenih državah Amerike. NBC je poročal, da bodo na shodih nastopili govorci, ki bi lahko bili sporni za širšo javnost. Donald Trump pa je sprožil vojno proti demokratičnim mestom.

Protest proti fašizmu v Washingtonu, D.C., ki je bil načrtovan že pred tedni ob obletnici izvolitve predsednika Donalda Trumpa, je bil okrepljen z demokratskimi volilnimi zmagami.

Po Združenih državah Amerike je potekalo več kot 2.600 protestov 'Brez kraljev' proti politiki Donalda Trumpa, na katerih naj bi se zbralo več milijonov ljudi. Protesti so potekali tudi v Baton Rougeu. Gibanje 'Brez kraljev' je pozvalo k vsenacionalnim protestom proti domnevnemu avtoritarizmu Trumpove administracije.

V Banjaluki so na Banj brdu slovesno obeležili 84. obletnico narodnega upora prebivalcev Bosne in Hercegovine proti fašizmu. V počastitev spomina na ta zgodovinski dogodek so bili položeni venci.

Koordinatorka programa Centra za građansko obrazovanje (CGO), Sara Čabarkapa, je ob Mednarodnem dnevu boja proti fašizmu in antisemitizmu opozorila, da boj proti fašizmu še ni končan in da se je treba stalno upirati politikam mržnje. Dragan Koprivica iz CDT pa je kritiziral mitropolita Metodija Ostojića zaradi omenjanja ljudi in oboroženih formacij, ki so sodelovale s fašisti in nacisti.

Koprski mestni svetniki so na četrtkovi seji zavrnili predlog za razširitev dnevnega reda s točko, ki bi obravnavala opredelitev do častnega meščanstva fašističnega diktatorja Benita Mussolinija. Odločitev je bila sprejeta po več kot enourni razpravi, ki je razdelila svetniške skupine. Proti predlogu je bila stranka Svoboda, medtem ko so ga podpirale SD, Levica in SDS.

V Zagrebu je 10.000 antifašistov izrazilo svoje stališče proti pasivnosti oblasti do Palestine, militarizaciji družbe in revitalizaciji desnega ekstremizma. Opozorili so, da se fašizem ne napoveduje glasno, ampak ga je slišati, ko se antifašiste predstavlja kot sovražnike države. Članek se sprašuje, zakaj se danes sploh deklarirati kot antifašist, saj naj fašizma kot politične sile ne bi bilo več.

V štirih hrvaških mestih, Zagrebu, Rijeki, Puli in Zadru, je potekal protestni marš, ki ga je organizirala iniciativa Ujedinjeni protiv fašizma. V Zagrebu se je zbralo več kot 10.000 ljudi, ki so izrazili nasprotovanje nasilju, sovraštvu in strahu. Med protestom v Zagrebu je bil aretiran en mladenič.

Hrvaški mediji so poročali, da je bilo aretiranih pet oseb zaradi napada na udeležence antifašističnega marša v Rijeki, ki je potekal v nedeljo. Policija je identificirala več oseb v povezavi s protipravnim vedenjem.

V nemškem mestu Görlitz je prišlo do incidenta, v katerem so neznanci na spomeniku, posvečenem žrtvam fašizma, zažgali knjige. Mestni župan Octavian Ursu je dejanje obsodil in ga primerjal z nacističnimi zločini iz leta 1933. Policija in državna varnostna služba sta sprožili preiskavo proti neznanim storilcem. Incident je pretresel mesto, župan pa zahteva stroge ukrepe proti storilcem.

V več hrvaških mestih, vključno z Zagrebom, Reko in Puljem, so potekala protifašistična zborovanja, ki jih je organizirala pobuda Združeni proti fašizmu. Shode, na katerih se je v Zagrebu zbralo več tisoč ljudi, ponekod zaznamovali incidenti. V Zadru je policija aretirala eno osebo.

V štirih hrvaških mestih, Zagrebu, Rijeki, Puli in Zadru, so potekali protifašistični protestni marši, ki jih je organizirala iniciativa "Ujedinjeni protiv fašizma". Protesti so bili odziv na porast nasilja in sovražni govor. V Zagrebu so protest prekinili incidenti, ko so maskirani mladeniči metali petarde na zbrane, pri čemer policija ni posredovala.

Ameriški kongresnik William Lemke, avtor zakonov za pomoč kmetom, je bil izbran za kandidata Union Party s strani pronacističnih vplivnežev, ki so stali za nacionalistično Krščansko fronto.

Filozof Slavoj Žižek je v sklopu Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica gostoval s predavanjem, kjer je izpostavil, da je v današnjem času, ko je normalna realnost izginila, razmišljanje bolj potrebno kot kdajkoli prej. Žižek je opozoril tudi na porast sodobnega, mehkega fašizma v številnih državah, pri čemer se je oprl na izhodišča svoje nove knjige "Kvantna zgodovina".