V Evropski uniji v letu 2025 zabeležili bistven upad števila prošenj za azil

Češki trh z baterijskimi električnimi vozili je v letu 2025 doživel znaten razcvet, saj se je število novih registracij povečalo na več kot 21.000 osebnih avtomobilov. Po podatkih češkega Centra za prometne raziskave (CDV) gre za občuten porast v primerjavi z letom 2024, ko je bilo registriranih 14.000 takšnih vozil. Skupno število električnih avtomobilov na čeških cestah se je tako povzpelo na skoraj 58.000, kar potrjuje trend stabilizacije e-mobilnosti v državi. Največji tržni delež in hkrati najhitrejšo rast je dosegla domača znamka Škoda, ki ostaja ključni igralec na področju elektrifikacije voznega parka. Povečano zanimanje za električna vozila med posamezniki in podjetji kaže na to, da se infrastruktura in zaupanje potrošnikov v češkem prostoru krepita. Center za prometne raziskave poudarja, da ti podatki odražajo širši evropski prehod na trajnostno mobilnost, kjer Češka kljub začetnemu zaostanku zdaj pospešeno zmanjšuje razkorak.

Mednarodni denarni sklad (FMI) v svojem letnem poročilu ocenjuje, da ima Albanija eno najvišjih stopenj gospodarske rasti v Evropi, nizko inflacijo, padajoč javni dolg in močne devizne rezerve. Rast albanskega gospodarstva spodbujata predvsem turizem in zasebna potrošnja. Albanska vlada na tej podlagi izvaja reforme za zagotovitev članstva v Evropski uniji.

Nemško gospodarstvo je v letu 2025 doživelo izrazito nazadovanje, ki ga zaznamujejo globoka recesija, krčenje zasebnega sektorja in povečevanje javnega dolga. Po navedbah ekonomskih analitikov je vlada kanclerja Friedricha Merza v osmih mesecih mandata sprejela odločitve, ki niso uspele zaustaviti negativnih trendov, temveč so državo pahnile v obdobje materialnega pomanjkanja in konca iluzije o splošni blaginji. Podatki kažejo, da se je zasebni sektor ob upoštevanju realne rasti bruto domačega proizvoda v višini 0,2 odstotka in neto novega zadolževanja nad štirimi odstotki dejansko skrčil za približno 3,8 odstotka v primerjavi s predhodnim letom. Kritiki vladi očitajo parlamentarno neaktivnost in ideološko pogojene odločitve, ki so močno oslabile nemško industrijsko bazo. Medtem ko se javni dolg povečuje, se zasebni sektor, ki predstavlja hrbtenico nemškega gospodarstva, sooča z resnimi težavami pri ohranjanju rasti. Trenutne razmere v Berlinu opisujejo kot konec obdobja gospodarske rasti, pri čemer se napovedi za prihodnje leto prav tako nagibajo k nadaljnjemu upadu, če ne bo prišlo do korenitih strukturnih sprememb v ekonomski politiki države.