Gasilci v Črni gori reševali več oseb, ujetih v snežnih zametih na prelazu Semolj

Črnogorski minister za zdravje Vojislav Šimun je napovedal, da bo država v letošnjem letu nadaljevala s temeljito preobrazbo zdravstvenega sistema, katere cilj je približevanje evropskim standardom. Kot ključne dosežke preteklega leta je izpostavil zagon novega linearnega pospeševalnika na Onkološkem inštitutu v Podgorici, vrednega skoraj 3,9 milijona evrov, ter posodobitev nujne medicinske pomoči in bolnišničnih kapacitet v Baru, Beranah, Nikšiću, Budvi in Risnu. Istočasno se država spopada z zaostreno stanovanjsko krizo, zaradi katere je Združenje najemnikov Črne gore pozvalo k uvedbi začasnega moratorija na izdajo dovoljenj za nove zasebne stanovanjske projekte. Opozorili so, da kljub obsežni gradnji stanovanja postajajo nedostopna za delovno prebivalstvo, saj cene najemnin in nepremičnin rastejo hitreje od dohodkov. Pozivajo k prednostni izvedbi strategije socialnih stanovanj, ki bi zaščitila javni interes. Na področju varovanja okolja pa je Društvo mladih ekologov Nikšić opozorilo na razkorak med sprejetimi politikami in dejanskim stanjem na terenu. Čeprav je bil sprejet lokalni akcijski načrt za biodiverziteto, ki sistemsko ureja varovanje naravnih vrednot, ekologi poudarjajo, da so za učinkovito zaščito narave nujni pregledna uporaba podatkov, vključevanje lokalne skupnosti in preprečevanje nepremišljenih posegov v prostor.

Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman se je v Zagrebu sestal s predstavniki hrvaških družin iz Boke Kotorske v Črni gori, ki si že desetletja prizadevajo za vračilo nacionaliziranega in odtujenega premoženja. Družini Tripković in Dabinović-Kokot sta ministra podrobno seznanili s pravnimi in institucionalnimi težavami, s katerimi se soočata pri poskusih restitucije svojih posesti v katastrskih občinah Dobrota, Kavač in Škaljari. Po navedbah predstavnikov družin je bil velik del njihovega premoženja nacionaliziran že po drugi svetovni vojni, vendar so najhujše izgube utrpeli v obdobju med letoma 1991 in 2000, ko je bilo več kot 90 odstotkov njihovega zemljišča nezakonito prenesenih na tretje osebe. Posebej izstopa primer družine Tripković, ki je v omenjenem obdobju izgubila več kot 500.000 kvadratnih metrov zemljišč, ter primer družine Dabinović-Kokot, katere zgodovinska Kokotova kula v Dobroti je resno ogrožena. Slednja je od leta 1949 zaščitena kot kulturni spomenik, vendar je bila njena integriteta poškodovana zaradi potresa leta 1979 ter kasnejših neustreznih posegov v prostor in kraje gradbenih elementov. Kljub številnim vloženim tožbam in zahtevkom črnogorske državne institucije doslej niso uspele zagotoviti pravne varnosti ali vrnitve lastninskih pravic, zato družine zdaj pričakujejo odločnejše posredovanje hrvaške diplomacije pri črnogorskih oblasteh.

Hrvaški košarkarski reprezentant Mario Hezonja je po zmagi Real Madrida nad izraelskim klubom Maccabi iz Tel Aviva poudaril, da mu pogoji igranja ne predstavljajo težav. Tekma v španski prestolnici je potekala v izrednih razmerah brez prisotnosti gledalcev, saj so vodilni možje kraljevega kluba zaradi resnih varnostnih groženj zaprli vrata dvorane. Objekt je varovala številna enota interventne policije, kar je neposredna posledica povečanih varnostnih tveganj, povezanih z izraelskimi športnimi kolektivi. Hezonja je v izjavah po srečanju dejal, da se ne boji nikogar in da so zanj športni cilji primarnega pomena, ne glede na okoliščine in napeto ozračje okoli dvorane. Tekma je bila organizirana pod strogimi protokoli, ki so onemogočili dostop civilistom, da bi preprečili morebitne incidente ali napade. Takšni ukrepi v evropski košarki postajajo vse pogostejši ob gostovanjih izraelskih ekip zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer. Kljub nenavadnemu okolju brez navijačev je Real Madrid uspel ohraniti koncentracijo in zabeležiti zmago. Vodstvo kluba je odločitev o prepovedi vstopa gledalcev označilo za nujno preventivno potezo, s katero so zaščitili tako igralce kot širšo javnost. Hezonjeva brezkompromisna drža po tekmi pa odraža profesionalizem športnikov, ki morajo v teh časih igrati pod velikim psihološkim in varnostnim pritiskom.