Vsak peti prebivalec Nemčije razmišljal o izselitvi iz države

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da razporeditev večnacionalnih sil v okviru varnostnih jamstev za Ukrajino ni mogoča brez predhodnega uradnega soglasja Ruske federacije. Po Merčevih besedah mora proces reševanja konflikta potekati po stopnjah, pri čemer je prvi nujni korak dosega trajnega premirja. Kancler je poudarilo, da bi o morebitnem sodelovanju nemške vojske v takšni misiji morala odločati nemška vlada, končno potrditev pa bi moral podati zvezni parlament. Izjave kanclerja Merza prihajajo v času intenzivnih razprav o zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji po morebitnem končanju spopadov. Merz je izpostavil, da bi bila namestitev zahodnih vojaških enot neposredno v Ukrajini brez privolitve Moskve logistično in politično neizvedljiva, saj bi to lahko vodilo v neposredno zaostritev odnosov z jedrsko velesilo. S tem je kancler postavil jasne meje nemškemu vojaškemu angažmaju v prihodnjih mirovnih operacijah. Nemčija pod vodstvom Merza tako zavzema previdno diplomatsko držo, ki poudarja pomen vključevanja vseh strani v pogajalski proces. Čeprav Berlin ostaja zavezan podpori Ukrajine, kanclerjeve besede nakazujejo, da bo vsako prihodnje varnostno jamstvo, ki bi vključevalo prisotnost tujih vojakov, zahtevalo širok mednarodni konsenz, vključno z aktivnim sodelovanjem Rusije pri določanju pogojev miru.

Predstavnik nemške Krščansko-socialne unije (CSU) Ralph Edelhäusser je pozval Dansko in preostalo Evropo k sklenitvi dogovora z Združenimi državami Amerike glede Grenlandije. Po njegovih besedah bi morali Washingtonu ponuditi tiho koncesijo, ki bi ameriškim silam omogočila namestitev novih vojaških baz na tem strateško pomembnem otoku. Predlog temelji na oceni, da bi s takšno potezo pomirili ameriške težnje po večjem vplivu na tem območju in hkrati okrepili varnostno arhitekturo Severnega Atlantika. Edelhäusser meni, da bi morala Evropa prevzeti pobudo in ZDA ponuditi konkretne pogoje za dolgoročno vojaško prisotnost, s čimer bi preprečili morebitne enostranske pritiske iz Washingtona. Strateška lega Grenlandije postaja v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer na Arktiki vse bolj pomembna za vse velesile. Čeprav je Grenlandija avtonomno ozemlje pod dansko krono, bi takšna odločitev zahtevala usklajevanje med Københavnom, lokalno vlado v Nuuku in zavezniki v okviru zveze NATO.

Več kot 60 odstotkov prebivalcev Nemčije je negativno ocenilo ukrepanje berlinskih oblasti po obsežnem izpadu električne energije, ki je 3. januarja prizadel jugozahodni del nemške prestolnice. Po podatkih javnomnenjske raziskave inštituta INSA, ki jo je objavil časnik Bild, le 21 odstotkov vprašanih podpira delo mestne uprave pod vodstvom župana Kaia Wegnerja. Zaradi nezadovoljstva z obvladovanjem krize si 41 odstotkov anketirancev želi županov odstop, medtem ko ga 37 odstotkov pri njegovem delu še naprej podpira. Kritike so usmerjene predvsem v počasno odpravljanje posledic požara na kabelskem mostu, ki je povzročil prekinitev oskrbe za približno 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij. Operater omrežja Stromnetz Berlin je opozoril, da bo zaradi velike škode popolno popravilo električnega omrežja trajalo več mesecev. V času incidenta so v mestu razglasili izredne razmere, saj so številni prebivalci ostali tudi brez ogrevanja. Odgovornost za požar, ki je povzročil energetski kolaps, je prevzela levoradikalna skupina Vulkan. Dogodek je sprožil širšo razpravo o varnosti kritične infrastrukture v državi in politični odgovornosti vodstva mesta. Raziskava je bila izvedena med 8. in 9. januarjem na vzorcu 1.005 državljanov, rezultati pa odražajo precejšen upad zaupanja v lokalno politiko po varnostnem incidentu.