V cerkev svetega Dimitrija v severni Kosovski Mitrovici vlomili in odtujili denar

V Novem Sadu je v petek potekala žalna komemoracija v spomin na preminulega srbskega nogometnega strokovnjaka Milorada Kosanovića, ki je umrl v 75. letu starosti. Dogodek, ki ga je v kongresni dvorani Novosadskega sejma organiziral nogometni klub Vojvodina, je združil številne osebnosti iz sveta športa, vključno s predstavniki Nogometne zveze Srbije in nogometnega kluba Crvena zvezda. Kosanović velja za eno najpomembnejših osebnosti v zgodovini Vojvodine, saj je kot direktor kluba zasnoval šampionsko generacijo, ki je leta 1989 osvojila naslov državnega prvaka. Posebej čustven govor je na slovesnosti imel Miroslav Tanjga, nekdanji igralec in sedanji trener Vojvodine, ki je poudaril Kosanovićev osebnostni vpliv na igralce in njegovo strokovno zapuščino. Tanjga je izpostavil, da Kosanović ni bil le športni delavec, temveč mentor, ki je oblikoval značaje svojih varovancev. Komemoracije so se udeležili tudi visoki funkcionarji srbskega nogometa, kar potrjuje globok pečat, ki ga je pokojnik pustil v regionalnem športu. Po uradni spominski slovesnosti so se družina, prijatelji in športni navdušenci od Kosanovića še zadnjič poslovili na mestnem pokopališču v Novem Sadu, kjer je bil pokopan ob 15. uri. Njegova kariera, ki je obsegala vodenje številnih klubov na Balkanu in v Aziji, ostaja zgled strokovnega dela v srbskem nogometu.

Srbska pravoslavna cerkev in njeni verniki so danes, tretji dan božiča po julijanskem koledarju, praznovali spomin na svetega prvomučenca in arhiđakona Štefana. Svetnik, ki je bil sorodnik apostola Pavla in arhiđakon jeruzalemske cerkve, v srbski tradiciji zavzema posebno mesto kot zavetnik srednjeveške vladarske dinastije Nemanjićev. Praznovanje vključuje številne ljudske običaje, ki so tesno povezani s sklepnim delom božičnega obdobja in prehodom v novo leto. Praznik spremljajo specifični obredi, namenjeni varovanju doma in družine. Po izročilu verniki na ta dan iz hiše odstranjujejo božično slamo, vendar to počnejo v tišini, kar simbolično označuje tiho slovo božičnih praznikov. Slama se pogosto uporablja za zaščito sadovnjakov in čebelnjakov, kar poudarja kmetijski in zaščitniški pomen praznika v srbski kulturi. Sveti Štefan velja za prvega krščanskega mučenika, ki je bil zaradi svojega oznanjanja kamenjan v Jeruzalemu. Njegov kult je med srbskimi verniki izjemno močan, saj so številni vladarji iz dinastije Nemanjić k svojemu imenu dodajali ime Štefan kot potrditev legitimnosti in božje zaščite. Današnje slovesnosti so potekale v cerkvah po celotni regiji, kjer srbska skupnost ohranja svojo versko dediščino.

V Srbiji so pravoslavni verniki s polnočnimi liturgijami začeli praznovati božič, praznik rojstva Jezusa Kristusa. Osrednja slovesnost je potekala v hramu svetega Save na Vračarju v Beogradu, ki velja za največji pravoslavni hram v državi. Sveto mašo je ob navzočnosti številnih vernikov vodil vikar patriarha Porfirija, episkop hvostanski Aleksej. Praznovanja so se udeležili tudi številni predstavniki javnega življenja, med njimi srbski glasbeniki in druge znane osebnosti. Verniki so se v hramu zbrali v velikem številu, da bi obeležili enega najpomembnejših krščanskih praznikov po julijanskem koledarju. Praznovanje v Beogradu odraža globoko ukoreninjeno tradicijo in versko pripadnost v državi. Obred v prestolnici je minil v mirnem in svečanem vzdušju, verniki pa so se po polnočnici razšli na domove, kjer bodo praznovanje nadaljevali v krogu družine.