Američan se je izrekel za nedolžnega v primeru podtaknjenih bomb pred vdorom v Kapitol

V bližini hiše ameriškega podpredsednika JD Vancea v Cincinnatiju so v ponedeljek zjutraj aretirali 26-letnega Williama DeFoorja, ki je osumljen napada na podpredsednikovo rezidenco. Po poročanju ameriških medijev je osumljenec s kladivom razbil več oken na hiši in poškodoval vozilo tajne službe (Secret Service), s čimer je povzročil za približno 28.000 dolarjev gmotne škode. Agenti tajne službe so osumljenca opazili med prebijanjem oboda posestva, vendar se ta kljub njihovim pozivom ni ustavil, temveč je nadaljeval z razbijanjem oken na zavarovanem objektu. Preiskava je razkrila, da osumljenec prihaja iz premožne družine v okrožju Hyde Park; njegova starša sta oba zdravnika in registrirana donatorja demokratske stranke. DeFoor se trenutno spopada z več zveznimi obtožbami, vključno s poškodovanjem državne lastnine in nasilnim ravnanjem na varovanem območju. Podpredsednik Vance v času incidenta najverjetneje ni bil v hiši, saj se je pred tem mudil na Floridi na sestanku s predsednikom Donaldom Trumpom glede razmer v Venezueli. Oblasti primer še vedno preiskujejo, osumljenec pa ostaja v priporu.

Organizacije za zaščito volilnih pravic in posamezni volivci so vložili pravne zahtevke za zaustavitev poskusov administracije predsednika Donalda Trumpa, ki želi pridobiti dostop do občutljivih osebnih podatkov registriranih volivcev v več zveznih državah in prestolnici Washington, D.C. Ministrstvo za pravosodje ZDA (DOJ) si prizadeva prisiliti volilne komisije k predaji zaupnih informacij, vključno s številkami vozniških dovoljenj in delnimi številkami socialnega zavarovanja. Pravni zastopniki organizacij Common Cause in ACLU trdijo, da gre za nedopusten poseg v zasebnost in poskus oblikovanja nepooblaščene nacionalne baze podatkov, ki bi lahko služila za onemogočanje volilnih upravičencev. Demokratski nacionalni odbor (DNC) je hkrati poslal opozorilna pisma volilnim uradnikom v desetih zveznih državah, vključno z Alabamo, Teksasom in Tennesseejem, v katerih opozarja na morebitne kršitve zvezne zakonodaje. Po mnenju demokratov predlagani sporazumi med državami in ministrstvom za pravosodje o deljenju neobdelanih podatkov kršijo zakon o registraciji volivcev (NVRA). Ministrstvo za pravosodje se na te očitke odziva s trditvijo, da ima zakonsko pooblastilo za varovanje integritete volilnega sistema, in napoveduje nadaljnje tožbe proti državam, ki podatkov ne želijo posredovati. Spor se je dodatno zaostril po tem, ko je administracija vložila tožbe proti Arizoni, Connecticutu in Wisconsinu. Zagovorniki zasebnosti opozarjajo, da bi zbiranje teh podatkov brez jasnih varovalk lahko privedlo do napak pri vzdrževanju volilnih seznamov in neupravičenega brisanja volivcev iz evidenc. Dogajanje predstavlja enega najobsežnejših pravnih spopadov glede volilne administracije v sodobni zgodovini ZDA, kjer se neposredno spopadata zvezna oblast in avtonomija posameznih držav pri upravljanju volitev.

Zvezni priseljenski organi so nepričakovano prekinili operacijo "Catahoula Crunch" v Louisiani in več kot 200 agentov prerazporedili v Minneapolis. Ta premik je del obsežnega zatiranja pod vodstvom administracije predsednika Donalda Trumpa, ki v Minnesoti izvaja največjo operacijo pregona priseljencev v zgodovini Združenih držav Amerike. Operacija, v kateri sodeluje več kot 2.000 zveznih uslužbencev, se osredotoča na domnevne goljufije med somalijskimi prebivalci, vendar so jo zaznamovali nasilni incidenti in množični protesti. Napetosti v Minneapolisu so stopnjevale po sredinem incidentu, ko je agent službe ICE od blizu ustrelil in ubil 37-letno Renee Good. Lokalno tožilstvo v okrožju Hennepin je ob tem sprožilo spor glede pristojnosti z zveznim preiskovalnim uradom FBI. Okrožna tožilka Mary Moriarty je javno poudarila, da ima njen urad polno jurisdikcijo nad preiskavo smrti, ki se je zgodila na njihovem območju, ne glede na to, da je bil vpleten zvezni uslužbenec. FBI je namreč zasegel dokaze in zavrnil sodelovanje z lokalnimi oblastmi, kar je povzročilo pravni in politični zastoj. Istočasno se v Washingtonu krepijo razprave o statusu zveznega okrožja, ki ga nekateri kritiki označujejo za sovražno mestno državo. Pojavljajo se predlogi za popolno federalizacijo vseh subjektov znotraj okrožja Columbia, da bi povrnili prvotni ustavni namen prestolnice, ki naj bi služila vsem Američanom brez vpliva posameznih interesnih skupin. Dogajanje odraža širšo strategijo Trumpove administracije, ki z agresivnimi zveznimi posegi v lokalna okolja sproža ustavne in socialne spore po celotni državi.