Ruski preiskovalci niso uspeli zaslišati nekdanje žene in sina izginulega Sergeja Usolceva

Ruske oblasti so s 1. januarjem 2024 uvedle spremembe pri dodeljevanju enotnega dodatka za družine z otroki, s čimer so omilile pogoje za pridobitev te socialne pomoči. Po navedbah predsednika komisije ruske javne zbornice za demografijo, zaščito družine in otrok Sergeja Ribalčenka so iz izračuna družinskega prihodka izključili več vrst prejemkov, kar bo omogočilo dostop do sredstev širšemu krogu upravičencev. Novi predpisi prilagajajo merila revščine dejanskim življenjskim razmeram posameznih kategorij državljanov, s čimer se država odziva na demografske izzive in potrebe po večji socialni varnosti. Spremembe so del širše strategije prilagajanja socialne podpore, ki se bo po napovedih nadaljevala tudi v prihodnjih letih, s posebnim poudarkom na letu 2026, ko naj bi stopile v veljavo dodatne olajšave. Uradni viri poudarjajo, da bodo te prilagoditve zmanjšale administrativna bremena in omogočile bolj pravično razdelitev sredstev tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo. Kljub spremenjenim kriterijem pa sistem še vedno temelji na oceni premoženjskega stanja in dohodkovne ustreznosti prosilcev.

Ruski sodni izvršitelji so sprožili postopek za prisilno izterjavo skoraj petih milijonov rubljev (približno 50.000 evrov) od Inesse Tarverdijeve in njene hčerke Viktorije, ki sta vodili zloglasno kriminalno združbo, znano kot tolpa Amazonke. Sredstva bodo namenjena povračilu škode, ki so jo povzročili njuni zločini na jugu Rusije. Iz dokumentacije sodnih izvršiteljev izhaja, da je bilo proti Tarverdijevi med letoma 2018 in 2024 uvedenih 17 izvršilnih postopkov za povrnitev škode, povzročene s kaznivimi dejanji. Združba je vrsto let sejala strah v regiji Rostov in okolici, kjer je izvajala brutalne rope in umore, vključno z napadi na policiste in njihove družine. Tarverdijeva, ki je bila po poklicu vzgojiteljica v vrtcu, je skupaj z zunajzakonskim partnerjem in hčerko organizirala mrežo, ki je bila odgovorna za najmanj 30 umorov. Po njuni aretaciji leta 2013 je sledil dolgotrajen sodni proces, ki se je končal z dolgoletnimi zapornimi kaznimi. Najnovejši ukrepi ruskih organov kazenskega pregona so usmerjeni v finančno kompenzacijo žrtev oziroma njihovih svojcev. Kljub temu da sta obsojenki na prestajanju kazni, država prek izvršilnih mehanizmov poskuša zaseči morebitno preostalo premoženje ali prihodke, da bi vsaj delno pokrila dosojene odškodninske zahtevke, ki so bili potrjeni v zadnjih sodnih procesih.

Turški preiskovalci so razkrili nove podrobnosti o brutalnem umoru ruske državljanke Irine Dvizove in njene 15-letne hčerke Dajane, ki se je zgodil v letovišču Bodrum. Glavni osumljenec za umor je nekdanji mož žrtve Andrej Kušlevič, ki kljub veljavni prepovedi približevanja vstopil v stanovanje in izvedel napad. Po navedbah turškega časnika Sabah je morilec v stanovanju po dejanju ostal približno pet ur, med katerimi je poskušal očistiti prizorišče zločina in odstraniti sledi krvi. Preiskava je pokazala, da je Kušlevič telesi žrtev zavil v odeje in ju z avtomobilom odpeljal na odročno lokacijo, kjer ju je odvrgel v jarek ob cesti. Policija je trupli našla na strmem pobočju, povezani z vrvjo, kar je olajšalo identifikacijo in potrdilo nasilno naravo smrti. Osumljenec je po dejanju domnevno zapustil državo, kar je sprožilo mednarodno tiralico in sodelovanje med turškimi in ruskimi organi. Umor, ki se je zgodil jeseni leta 2023, je v Turčiji ponovno sprožil razpravo o učinkovitosti prepovedi približevanja in zaščiti žrtev družinskega nasilja. Preiskovalci so s pomočjo videoposnetkov nadzornih kamer in forenzičnih dokazov v stanovanju rekonstruirali gibanje storilca, ki je kljub pravnim omejitvam uspel izslediti žrtvi. Primer ostaja v središču pozornosti zaradi krutosti in mednarodnih razsežnosti vpletenih akterjev.