Združene države Amerike izvedle vojaške napade na Venezuelo, Maduro razglasil izredno stanje

Venezuelska prestolnica Caracas in več drugih zveznih držav so bile v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, prizorišče močnih eksplozij in preletov nizko letečih letal. Po navedbah lokalnih oblasti in očividcev je bilo okoli 2. ure zjutraj slišati najmanj sedem močnih detonacij, ki so pretresle prestolnico ter države Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju so bili tarča napadov ključni vojaški objekti, vključno z glavno vojaško bazo Fort Tiuna in letalsko bazo La Carlota. V številnih delih mesta je po eksplozijah zmanjkalo električne energije, nad vojaškimi območji pa se je dvigal gost črn dim. Predsednik Nicolás Maduro je za dogodke neposredno obtožil Združene države Amerike in napade označil za "resno vojaško agresijo". Kot odziv na nastale razmere je Maduro razglasil izredno stanje v državi in odredil aktivacijo Comanda za integralno obrambo (Codin) za koordinacijo oboroženih sil in milic. Vlada trdi, da je napade ukazal ameriški predsednik Donald Trump v okviru kampanje proti domnevnemu trgovanju z drogami, povezanemu z venezuelskim vrhom. Medtem ko so neimenovani viri v ZDA potrdili avtorizacijo napadov, uradnega odgovora Bele hiše še ni. Zaradi stopnjevanja napetosti je sosednja Kolumbija pod vodstvom predsednika Gustava Petra že mobilizirala svoje oborožene sile na meji. Kolumbijske oblasti izražajo resno zaskrbljenost zaradi morebitnega množičnega vala beguncev, ki bi lahko zapustili Venezuelo zaradi vojaškega konflikta. Ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) je medtem že prepovedala vsem ameriškim komercialnim letalom vstop v venezuelski zračni prostor zaradi tekočih vojaških dejavnosti.

Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo varno predati oblasti, in priznal zanimanje za venezuelsko nafto. Razkrito je bilo, da Trump pred Kongresom skriva pravne argumente za invazijo na Venezuelo. Po napadu na Venezuelo je Trump namignil na naslednjo tarčo svoje administracije. V intervjuju za New York Times je Trump pohvalil operacijo proti Venezueli. Kljub temu pa je venezuelski predsednik Nicolás Maduro izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o boju proti trgovini z mamili.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno in nenadno vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij potrdil, da so Madura že prepeljali na ameriška tla, natančneje v New York, kjer se bo spopadal z obtožbami o narkoterorizmu in zaroti. Operacija je vključevala letalske napade na ključne vojaške cilje v venezuelski prestolnici in predstavlja najostrejši poseg ZDA v regiji po invaziji na Panamo leta 1990. V Venezueli je po zajetju predsednika zavladala negotovost. Vrhovno sodišče je za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je dejanje ZDA označila za imperialistično agresijo in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura. Medtem ko so nekateri deli prebivalstva in izseljenci v tujini novico proslavili kot začetek konca avtokratskega režima, so v Caracasu in drugih mestih izbruhnili protesti v podporo odstavljenemu voditelju. Trump je napovedal, da bodo ZDA vsaj začasno prevzele nadzor nad državo in njenimi naftnimi rezervami, kar je sprožilo ostre kritike mednarodne skupnosti, vključno s Španijo in več latinskoameriškimi državami.