Združene države Amerike izvedle zračne napade na Venezuelo, Maduro razglasil izredno stanje

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je razglasil izredno stanje v državi, potem ko so Združene države Amerike v začetku januarja 2026 izvedle vrsto zračnih in kopenskih napadov na prestolnico Caracas ter druge strateške regije. Po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa so ameriške sile napadle venezuelsko vojaško infrastrukturo in pristaniške objekte, kar je povzročilo obsežne eksplozije in požare, ki so jih opazili tudi prebivalci prestolnice. Venezuelsko zunanje ministrstvo je napade označilo za agresijo na civilne in vojaške objekte v več zveznih državah. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale že v preteklem letu. Zaradi napadov so številni prebivalci Caracasa v strahu zapustili svoje domove in se zatekli na ulice. Madurova vlada je napade ostro obsodila in zavrnila dejanja Washingtona kot kršitev suverenosti, medtem ko razglasitev izrednega stanja varnostnim silam podeljuje razširjena pooblastila za delovanje v kriznih razmerah. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja razmere, saj neposreden vojaški poseg ZDA v latinskoameriški državi pomeni drastično zaostritev geopolitične situacije v regiji.

Venezuelska prestolnica Caracas in več drugih zveznih držav so bile v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, prizorišče močnih eksplozij in preletov nizko letečih letal. Po navedbah lokalnih oblasti in očividcev je bilo okoli 2. ure zjutraj slišati najmanj sedem močnih detonacij, ki so pretresle prestolnico ter države Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju so bili tarča napadov ključni vojaški objekti, vključno z glavno vojaško bazo Fort Tiuna in letalsko bazo La Carlota. V številnih delih mesta je po eksplozijah zmanjkalo električne energije, nad vojaškimi območji pa se je dvigal gost črn dim. Predsednik Nicolás Maduro je za dogodke neposredno obtožil Združene države Amerike in napade označil za "resno vojaško agresijo". Kot odziv na nastale razmere je Maduro razglasil izredno stanje v državi in odredil aktivacijo Comanda za integralno obrambo (Codin) za koordinacijo oboroženih sil in milic. Vlada trdi, da je napade ukazal ameriški predsednik Donald Trump v okviru kampanje proti domnevnemu trgovanju z drogami, povezanemu z venezuelskim vrhom. Medtem ko so neimenovani viri v ZDA potrdili avtorizacijo napadov, uradnega odgovora Bele hiše še ni. Zaradi stopnjevanja napetosti je sosednja Kolumbija pod vodstvom predsednika Gustava Petra že mobilizirala svoje oborožene sile na meji. Kolumbijske oblasti izražajo resno zaskrbljenost zaradi morebitnega množičnega vala beguncev, ki bi lahko zapustili Venezuelo zaradi vojaškega konflikta. Ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) je medtem že prepovedala vsem ameriškim komercialnim letalom vstop v venezuelski zračni prostor zaradi tekočih vojaških dejavnosti.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je razglasil izredne razmere v državi, potem ko je prestolnico Caracas streslo več močnih eksplozij, ki so povzročile obsežne izpade električne energije in preplah med prebivalstvom. Po dostopnih podatkih je odjeknilo vsaj sedem eksplozij v bližini ključnih vojaških objektov, kar Maduro označuje za neposredno imperialistično agresijo Združenih držav Amerike. Venezuelski voditelj je pozval državljane k splošni mobilizaciji za obrambo države pred domnevno tujo operacijo. Dogodki sledijo navedbam o ameriški operaciji, katere cilj naj bi bila aretacija Madura, kar pa venezuelska vlada odločno zanika in označuje za kršitev mednarodnega prava. V Združenih državah Amerike so napadi sprožili notranjepolitično razpravo o ustavnih pooblastilih predsednika za uporabo vojaške sile v tujini brez izrecne odobritve kongresa. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje konflikta, ki temelji na večmesečnih napetostih in ameriških obtožbah o vpletenosti venezuelskega vrha v mednarodno trgovino z drogami.