Rusija zahtevala izpustitev Madura, kancler Merz se je odzval zadržano
Objavljeno: 3. 1. 2026 10:42
3. jan 19:09
Po ameriškem napadu na Venezuelo je Rusija pozvala k izpustitvi Nicolása Madura in njegove žene iz ameriškega pripora. Nemški kancler Merz je dejal, da je Maduro pripeljal Venezuelo v pogubo, vendar se je glede pravne ocene ameriške akcije izrazil zadržano. Druge države, kot sta Francija in Italija, so bile bolj odločne v svojih odzivih.
3. jan 17:14
Ameriške sile so aretirale venezuelskega predsednika Madura in njegovo ženo. Po poročilih naj bi imela CIA informatorja znotraj venezuelske vlade, ki je posredoval informacije o Madurovem bivališču. Nemški kancler Merz je izjavil, da je Maduro pripeljal državo v pogubo.
3. jan 8:08
Po poročilih o eksplozijah v Caracasu je venezuelska vlada obtožila Združene države Amerike vojaške agresije na civilne in vojaške cilje. ZDA naj bi mesece povečevale svojo vojaško prisotnost na Karibih, zdaj pa naj bi njihova vojska napadla cilje v Venezueli. Vlada v Caracasu se je odzvala odločno in ukazala mobilizacijo prebivalstva. Sosednja Kolumbija je prav tako v stanju pripravljenosti in želi obvestiti ZN.
Po ameriškem napadu na Venezuelo je Rusija pozvala k izpustitvi Nicolása Madura in njegove žene iz ameriškega pripora. Nemški kancler Merz je dejal, da je Maduro pripeljal Venezuelo v pogubo, vendar se je glede pravne ocene ameriške akcije izrazil zadržano. Druge države, kot sta Francija in Italija, so bile bolj odločne v svojih odzivih.
Kontekst in ozadje
30. dec. 2025
Prvi neposredni ameriški napadi na kopenske cilje
Predsednik Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile, vključno z enotami Cie, izvedle prve letalske napade na kopensko infrastrukturo v Venezueli. Operacije, izvedene z brezpilotnimi letali okoli božiča, so bile usmerjene proti pristaniščem, ki naj bi služila za trgovino z drogami.
Pentagon je napovedal obsežno vojaško operacijo v Karibih, v regijo pa je prispela ameriška letalonosilka. Venezuela se je na povečano prisotnost ZDA odzvala z vsesplošno vojaško mobilizacijo in obtožbami o psihološki vojni preko družbenih omrežij.
Cia odobrila prikrite operacije za spremembo režima
V javnost so prišle informacije, da je Trumpova administracija odobrila prikrite operacije Cie z namenom destabilizacije Madurove vlade. ZDA so hkrati označile venezuelske bando Tren de Aragua za teroristično organizacijo, kar je služilo kot pravna podlaga za vojaško delovanje.
Deset latinskoameriških držav je obsodilo vdor ameriških bojnih letal v bližino venezuelske obale. Maduro je takrat prvič resneje opozoril, da ZDA pripravljajo teren za namestitev marionetne vlade in krajo naravnih virov.
Washington je Kartel sonc, ki naj bi bil povezan z venezuelsko vojsko, razglasil za teroristično organizacijo. Obrambni sekretar Pete Hegseth je Madura opozoril na prihajajoče posledice, medtem ko je Caracas napovedal oborožen odpor.
ZDA so v južni Karibik napotile tri rušilce in okrepile retoriko proti narkokartelom, ki so jih označile za mednarodne teroriste. Maduro je v odziv na te grožnje pozval k mobilizaciji civilnih milic in rezervistov po vsej državi.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli ima posreden, a pomemben vpliv na Slovenijo zaradi potencialne destabilizacije svetovnih trgov nafte, kar bi lahko povzročilo dvig cen energentov v EU in Sloveniji. Prav tako stopnjevanje konfliktov v Latinski Ameriki vpliva na slovensko zunanjo politiko v okviru usklajevanja stališč znotraj Evropske unije in zveze NATO glede uporabe vojaške sile v suverenih državah.
Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuleska vlada je ZDA obtožila vojaške agresije in zatrdila, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Nicolás Maduro je v celoti objavil svojo izjavo, v kateri obtožuje ZDA vojaškega napada na Venezuelo.
Po poročanju različnih medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal napade na vojaške in civilne cilje v Venezueli. Operacija naj bi bila načrtovana že prej, vendar je bila izvedba preložena. Trump je nato na družbenih omrežjih objavil, da so Madura ujeli.
Po poročilih o eksplozijah v različnih delih Venezuele je država uradno obtožila Združene države "hude vojaške agresije" in sprožila obrambni načrt. Donald Trump je potrdil, da so Nicolása Madura in njegovo ženo zajeli med operacijo v noči na soboto, 3. januarja. Trump je v intervjuju za Fox News razkril, da so Madura ujeli v "trdnjavi" med vojaško operacijo ZDA. Trump je že v preteklosti poskušal odstaviti Madura z oblasti, tokrat pa mu je očitno uspelo, razlogi za napad pa so politične in gospodarske narave.
Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo nad Venezuelo, v kateri so bombardirale prestolnico Caracas in ključna pristaniška mesta. Po navedbah ameriških uradnikov so bili cilji napadov vojaški objekti in strateška infrastruktura, s čimer so ZDA uresničile večmesečne grožnje o ukrepanju proti režimu Nicolása Madura. Priče v Caracasu so poročale o močnih eksplozijah na nočnem nebu in nizko letečih letalih, medtem ko so venezuelski uradniki napade označili za imperialistično agresijo, katere cilj je prisvojitev naravnih bogastev države.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je na napade odzval z razglasitvijo izrednega stanja na ravni celotne države in pozval k splošni mobilizaciji prebivalstva za obrambo domovine. Podporo Maduru je izrazil tudi kolumbijski predsednik Gustavo Petro, ki je potrdil informacije o napadih. Bela hiša in Pentagon uradnih izjav še nista podala, so pa predstavniki ameriške vlade potrdili, da so seznanjeni z dogajanjem na terenu. Dogodek pomeni drastično zaostritev dolgoletnega spora med Washingtonom in Caracasom, ki se je v zadnjem letu stopnjeval z vojaškimi provokacijami v Karibskem morju in gospodarskimi sankcijami.
Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle neposreden vojaški napad na Venezuelo, v katerem so po navedbah iz Washingtona zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki naj bi se po Trumpovih besedah odvila silovito in hitro, je povzročila ostre odzive v mednarodni skupnosti. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da napad nima podlage v mednarodnem pravu in je verjetno v nasprotju tudi z ameriško ustavo, saj temelji izključno na lastni varnostni strategiji Trumpove administracije.
Rusija je ostro obsodila ameriško posredovanje, medtem ko so se venezuelske oblasti v Caracasu že uradno pritožile Varnostnemu svetu Združenih narodov. Trump je dogodek opisal v senzacionalističnem tonu in ga primerjal s televizijsko oddajo, s čimer je še dodatno razvnel diplomatske napetosti. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti, med katerimi so ZDA postopoma krepile vojaško prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti narkoterorizmu.
Dogajanje v Venezueli ima posreden, a pomemben vpliv na Slovenijo zaradi potencialne destabilizacije svetovnih trgov nafte, kar bi lahko povzročilo dvig cen energentov v EU in Sloveniji. Prav tako stopnjevanje konfliktov v Latinski Ameriki vpliva na slovensko zunanjo politiko v okviru usklajevanja stališč znotraj Evropske unije in zveze NATO glede uporabe vojaške sile v suverenih državah.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.