Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle neposreden vojaški napad na Venezuelo, v katerem so po navedbah iz Washingtona zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki naj bi se po Trumpovih besedah odvila silovito in hitro, je povzročila ostre odzive v mednarodni skupnosti. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da napad nima podlage v mednarodnem pravu in je verjetno v nasprotju tudi z ameriško ustavo, saj temelji izključno na lastni varnostni strategiji Trumpove administracije.
Kronologija dogodkov
30. dec. 2025 :Prvi neposredni ameriški napadi na venezuelsko kopno.Ameriška agencija CIA je z brezpilotnimi letali izvedla prve napade na strateško infrastrukturo v Venezueli. Predsednik Trump je potrdil, da so bili cilji v pristaniščih domnevno uporabljeni za trgovino z drogami.
4. okt. 2025 :Maduro obtožil ZDA načrtovanja agresije.Venezuelski predsednik je opozoril na ameriške načrte za vzpostavitev marionetne vlade in krajo naravnih virov. ZDA so v tem času okrepile napade na ladje v bližini venezuelske obale.
10. sep. 2025 :Grožnje z vojaškim posredovanjem in izgon ruskih državljanov.ZDA so javno razmišljale o obsežnejših vojaških operacijah za odstranitev Madura. Hkrati so izvajale deportacije ruskih državljanov, kar je dodatno zaostrilo odnose z Moskvo.
21. avg. 2025 :Militarizacija politike v Latinski Ameriki.Trumpova administracija je narkokartele razglasila za teroristične organizacije in v Karibsko morje poslala tri rušilce. Maduro je v odziv pozval k splošni mobilizaciji ljudske milice.
Rusija je ostro obsodila ameriško posredovanje, medtem ko so se venezuelske oblasti v Caracasu že uradno pritožile Varnostnemu svetu Združenih narodov. Trump je dogodek opisal v senzacionalističnem tonu in ga primerjal s televizijsko oddajo, s čimer je še dodatno razvnel diplomatske napetosti. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti, med katerimi so ZDA postopoma krepile vojaško prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti narkoterorizmu.
Izjave
"Bilo je kot v televizijski oddaji."
Donald Trump
"Venezuela se ne bo ponižala pred nobenim imperijem."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli ima pomembne posledice za globalno energetsko stabilnost in mednarodno pravo, kar neposredno vpliva na zunanjo politiko Evropske unije in s tem Slovenije. Kot članica Združenih narodov in EU Slovenija zagovarja spoštovanje suverenosti držav in mednarodnega pravnega reda, zato enostranske vojaške akcije ZDA v Latinski Ameriki zahtevajo usklajen diplomatski odziv, ki vpliva na slovenske mednarodne zaveze.
Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuelska vlada je obsodila napade in obtožila ZDA agresije zaradi venezuelskega bogastva. Nicolás Maduro je ZDA obtožil vojaškega napada na Venezuelo.
Po nasilni odstavitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ZDA, začasno vodenje države prevzema njegova podpredsednica. Policija pod novim nadzorom intenzivno išče sodelavce prejšnjega režima. Maduru naj bi sodili v ZDA.
Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prvi neposredni napad na cilje na venezuelskem kopnem. Operacija, ki jo je izvedla agencija CIA s pomočjo brezpilotnih letal, je bila usmerjena proti pristaniški infrastrukturi in objektu, ki naj bi služil kot logistično središče za prevoz drog kriminalne združbe Tren de Aragua. Trump je napad označil za uspeh v boju proti narkoterorizmu, hkrati pa ni izključil možnosti nadaljnjega vojaškega posredovanja ali celo vojne, če se predsednik Nicolás Maduro ne bo umaknil s položaja.
Venezuelska stran je napad obsodila kot dejanje agresije in kršitev suverenosti. Do eksplozije je prišlo v strateškem pristanišču, kar pomeni pomembno eskalacijo konflikta, saj so se prejšnje ameriške vojaške aktivnosti omejevale na prestrezanje plovil na odprtem morju. Trumpova administracija trdi, da je bil cilj uničenje 'velike tovarne' za mamila, medtem ko analitiki opozarjajo, da bi ta poteza lahko vodila v širši regionalni konflikt v Latinski Ameriki. Napetosti med državama se stopnjujejo že več mesecev, vendar ta neposredni poseg na ozemlje države predstavlja prelomnico v hibridni vojni, ki jo Washington vodi proti režimu v Caracasu.
Po ameriškem napadu na Venezuelo je Rusija pozvala k izpustitvi Nicolása Madura in njegove žene iz ameriškega pripora. Nemški kancler Merz je dejal, da je Maduro pripeljal Venezuelo v pogubo, vendar se je glede pravne ocene ameriške akcije izrazil zadržano. Druge države, kot sta Francija in Italija, so bile bolj odločne v svojih odzivih.
Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.
Združene države Amerike so po bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu, v kateri so posebne enote zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, napovedale vzpostavitev nadzora nad državo. Predsednik Donald Trump je operacijo označil za popoln uspeh in zatrdil, da bodo ZDA zdaj neposredno upravljale Venezuelo, kar v mednarodni skupnosti sproža vprašanja o prihodnosti suverenosti te južnoameriške države. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za radikalen zasuk v ameriški zunanji politiki, ki nakazuje konec obdobja posrednih intervencij.
Medtem ko v Washingtonu proslavljajo vojaški dosežek, se napetosti selijo na sever. Predsednik Trump je namreč po uspehu v Venezueli ponovno obudil zamisli o priključitvi Grenlandije, kar je povzročilo val nezadovoljstva med evropskimi voditelji. V Evropski uniji se že vrstijo pozivi k enotnemu odzivu na ameriške ekspanzionistične težnje, saj bi morebitni poskusi priključitve danskega avtonomnega ozemlja pomenili nepredstavljiv precedens v transatlantskih odnosih. Humanitarne organizacije medtem opozarjajo na negotove razmere v samem Caracasu, kjer po aretaciji Madura vlada napeto ozračje pod nadzorom ameriških sil.
Dogajanje v Venezueli ima pomembne posledice za globalno energetsko stabilnost in mednarodno pravo, kar neposredno vpliva na zunanjo politiko Evropske unije in s tem Slovenije. Kot članica Združenih narodov in EU Slovenija zagovarja spoštovanje suverenosti držav in mednarodnega pravnega reda, zato enostranske vojaške akcije ZDA v Latinski Ameriki zahtevajo usklajen diplomatski odziv, ki vpliva na slovenske mednarodne zaveze.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.