Eksplozije pretresle Caracas, Venezuela obtožuje ZDA napada
Objavljeno: 3. 1. 2026 10:42
3. jan 9:06
Več eksplozij je pretreslo Caracas. Venezuelanska vlada je Združene države obtožila vojaškega napada na cilje v Venezueli in podala ostre obtožbe.
3. jan 9:32
Po poročilih o eksplozijah v Caracasu je venezuelski predsednik Nicolás Maduro razglasil izredno stanje in odredil mobilizacijo prebivalstva. Vlada je Združene države obtožila hudega vojaškega napada. Sosednja Kolumbija in Madžarska sta se prav tako odzvali na dogajanje.
Več eksplozij je pretreslo Caracas. Venezuelanska vlada je Združene države obtožila vojaškega napada na cilje v Venezueli in podala ostre obtožbe.
Kronologija dogodkov
19. okt. 2025 :ZDA označile venezuelske tolpe za teroristične organizacije.Administracija predsednika Donalda Trumpa je močno zaostrila pritisk na Venezuelo, potem ko je venezuelsko bando Tren de Aragua in druge kriminalne skupine označila za tuje teroristične organizacije. Pentagon je po naročilu predsednika pripravil vojaške načrte za ukrepanje, kar je vzpostavilo podlago za trenutne operacije.
29. avg. 2025 :Naraščanje pomorskih sil v Karibih.Napetosti so se stopnjevale s prihodom ameriške mornarice v južne Karibe pod pretvezo boja proti narkokartelom. Istočasno sta Kolumbija in Venezuela začeli militarizirati svojo mejo zaradi notranjih varnostnih izzivov in delovanja gverilskih skupin.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli predstavlja pomembno spremembo v svetovni geopolitiki, vendar nima neposrednega vpliva na slovensko nacionalno varnost ali gospodarstvo. Slovenija kot članica EU in NATO spremlja razmere zaradi potencialnih vplivov na svetovne trge nafte in energentov, kar bi posredno lahko vplivalo na cene v Evropi.
Slovenska zunanja politika se v takšnih primerih običajno usklajuje s skupnimi stališči Evropske unije, ki poudarjajo pomen mednarodnega prava in mirnega reševanja sporov, zato bo uradna Ljubljana verjetno podprla pozive k deeskalaciji v okviru Združenih narodov.
V Karakasu je odjeknilo več eksplozij, nad mestom so opazili nizko leteča letala. Predsednik Nicolás Maduro in njegova žena sta bila aretirana, ZDA pa so izvedle vojaške napade na Venezuelo in napovedale aktivno vlogo pri oblikovanju nove vlade. Venezuela je razglasila izredno stanje. Rusija je obsodila ameriško agresijo.
Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuleska vlada je ZDA obtožila vojaške agresije in zatrdila, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Nicolás Maduro je v celoti objavil svojo izjavo, v kateri obtožuje ZDA vojaškega napada na Venezuelo.
Združene države Amerike so v soboto sprožile obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, kar predstavlja najnovejšo v dolgem nizu ameriških intervencij v Latinski Ameriki. Napad se je zgodil po obdobju stopnjevanih napetosti, med katerimi je venezuelski predsednik Nicolas Maduro Washington večkrat pozval k miru in opozarjal pred »noro vojno«. Ameriška administracija je operacijo utemeljila kot del širše strategije proti režimu chavizma, medtem ko Caracas trdi, da gre za nezakonit poskus zrušitve legitimne oblasti.
Zgodovina odnosov med državama je zaznamovana s številnimi obtožbami o vmešavanju. Že pokojni predsednik Hugo Chavez in njegov naslednik Maduro sta Združene države Amerike redno obtoževala podpore državnim udarom, vključno s tistim iz leta 2002, ko je bil Chavez za dva dni odstranjen s položaja. Trenutna vojaška akcija sledi odobritvi obveščevalnih operacij s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar je venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino Lopez označil za vnaprej obsojeno na neuspeh. Latinskoameriška regija tako ponovno postaja prizorišče neposrednega vojaškega posredovanja velesile, kar obuja spomine na hladnovojne operacije proti Castru in drugim levičarskim voditeljem.
Oborožene sile Združenih držav Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija se je odvila po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je osebno poročal o uspešnem zajetju voditelja, ki so ga ZDA že dlje časa obtoževale vodenja narkokartela in terorizma. Po napadu so predstavniki chavizma pozvali prebivalce Venezuele, naj odidejo na ulice in se uprejo tujemu posredovanju.
Na dogodek se je hitro odzval argentinski predsednik Javier Milei, ki je podprl ameriško ofenzivo in proslavil konec Madurove vladavine z geslom "svoboda napreduje". Akcija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega kopičenja vojaških sil v Karibskem morju, kar so ZDA upravičevale z bojem proti domnevnemu kartelu Cartel de los Soles. Dogodek je sprožil burne odzive po celotni Latinski Ameriki, saj so sosednje države že pred tem izražale nasprotovanje vojaškemu posredovanju.
Venezuelsko prestolnico Caracas so v noči s petka na soboto pretresle silovite eksplozije, ki so sledile ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za izvedbo napada na veliki ravni. Trump je potrdil, da je ameriška vojska dobila zeleno luč za operacijo, ki vključuje tudi kopenske napade, kar predstavlja kritično stopnjevanje sovražnosti med državama. Po navedbah ameriških uradnikov so vojaški načrti za to misijo stekli že okoli božiča, čeprav so bile nekatere zračne operacije sprva usmerjene na druge regije.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je dogajanje označil za zelo hudo vojaško agresijo in v državi razglasil izredno stanje. Maduro je državljane pozval k mobilizaciji za obrambo domovine, medtem ko ameriška stran trdi, da so cilji povezani z uničevanjem infrastrukture narkokartelov. Gre za prvo neposredno vojaško posredovanje ZDA na venezuelskih tleh, saj so se prejšnji incidenti omejevali na operacije v mednarodnih vodah ali tajne dejavnosti obveščevalnih služb.
Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala napade na vojaške cilje v prestolnici Caracas. Po navedbah ameriške administracije so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York, kjer so ju uradi že obtožili vpletenosti v trgovino z narkotiki. V odziv na agresijo je Venezuela razglasila izredno stanje in ukazala splošno mobilizacijo vojske, medtem ko so se v Caracasu slišale močne eksplozije.
Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega pritiska na Madurov režim. Čeprav je Maduro še v začetku januarja 2026 kazal znake popuščanja in vabil ameriška podjetja, kot je Chevron, k ponovnim investicijam v venezuelski naftni sektor, se je Washington očitno odločil za nasilno zamenjavo oblasti. Grška komunistična partija (KKE) in drugi mednarodni akterji so vojaško posredovanje že obsodili kot imperialistično agresijo, katere cilj je prevzem nadzora nad venezuelskimi energetskimi viri v škodo ruskih in kitajskih interesov.
Dogajanje v Venezueli predstavlja pomembno spremembo v svetovni geopolitiki, vendar nima neposrednega vpliva na slovensko nacionalno varnost ali gospodarstvo. Slovenija kot članica EU in NATO spremlja razmere zaradi potencialnih vplivov na svetovne trge nafte in energentov, kar bi posredno lahko vplivalo na cene v Evropi.
Slovenska zunanja politika se v takšnih primerih običajno usklajuje s skupnimi stališči Evropske unije, ki poudarjajo pomen mednarodnega prava in mirnega reševanja sporov, zato bo uradna Ljubljana verjetno podprla pozive k deeskalaciji v okviru Združenih narodov.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.