Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da trdno verjame v rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Medtem ko je Putin vojno označil za eksistenčni boj proti Zahodu, so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilna območja, predvsem v Odesi, kjer je bilo ranjenih šest oseb, vključno z otroki. Ruska vojska je prav tako prejela ukaze za vzpostavitev novih »tamponskih območij« globoko znotraj ukrajinskega ozemlja v regijah Sumi in Harkov. Hkrati so Ukrajina, Združene države Amerike in Evropska unija odločno zavrnile ruske trditve o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo zasebno rezidenco v Novgorodski regiji. Kremelj je incident označil za teroristični poskus atentata in napovedal zaostritev svojih pogajalskih stališč, vendar zahodni obveščevalci in ukrajinski uradniki menijo, da gre za zrežirano provokacijo z namenom spodkopavanja mirovnih pogajanj. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij podprl stališče, da prav rusko vztrajanje pri vojni predstavlja glavno oviro do miru, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v svojem nagovoru poudaril, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen, a zahteva trdna varnostna jamstva.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem novoletnem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v zmago Rusije v vojni proti Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Putin je v govoru, namenjenem predvsem vojakom na fronti, ruske borce označil za heroje in poudaril, da celotna država stoji za njimi. Vojno je ponovno uokviril kot eksistencialni boj za suverenost in prihodnost Rusije, pri čemer se je v nagovoru le bežno dotaknil mirovnih pogajanj, ki jih trenutno skušajo posredovati Združene države Amerike. Nagovor je potekal v senci zaostrenih napetosti, saj Kremelj obtožuje Kijev neuspešnega poskusa napada z droni na eno izmed Putinovih rezidenc. Rusija je incident označila za teroristično dejanje in napovedala povračilne ukrepe, medtem ko Ukrajina in zahodni uradniki obtožbe zavračajo kot fabricirane z namenom spodkopavanja mirovnih procesov. Istočasno so ruske sile stopnjevale napade na civilno infrastrukturo, vključno z droni v Odesi, kjer je bilo ranjenih več ljudi, med njimi tudi otroci. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nagovoru prav tako omenil, da je mirovni dogovor 90-odstotno pripravljen, vendar Rusija po njegovih besedah še vedno predstavlja glavno oviro do končnega miru.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje, da bo Rusija dosegla zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža svojemu četrtemu letu. V televizijskem nagovoru, predvajanem ob vstopu v leto 2026, je Putin vojake označil za heroje in poudaril, da gre za eksistencialni boj proti Zahodu. Ruski voditelj je pozval k narodni enotnosti in se izognil podrobnim informacijam o morebitnih mirovnih pogajanjih, ki naj bi potekala pod okriljem Združenih držav Amerike. Istočasno so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko infrastrukturo, pri čemer so droni v Odesi poškodovali stanovanjske stavbe in električno omrežje, ranjenih pa je bilo šest oseb, vključno s tremi otroki. Moskva je hkrati obtožila Kijev domnevnega poskusa napada z droni na eno izmed Putinovih rezidenc, kar so ukrajinske in evropske oblasti odločno zavrnile kot provokacijo. Po navedbah nekaterih analitikov bi lahko Rusija te trditve uporabila kot izgovor za zaostritev pogajalskih stališč ali prekinitev mirovnega procesa, ki ga poskuša posredovati administracija Donalda Trumpa.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje v končno rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža četrtemu letu trajanja. V televizijskem nagovoru, ki so ga ob vstopu v leto 2026 najprej predvajali na ruskem Daljnem vzhodu, je Putin udeležence vojaških operacij označil za heroje ter poudaril, da država stoji za njimi v besedah in dejanjih. Vojno je opisal kot eksistencialni boj za suverenost in prihodnost Rusije, pri čemer se je izognil neposredni omembi mirovnih pogajanj, ki jih poskušajo posredovati Združene države Amerike. Dogodek so zasenčile ostre obtožbe Kremlja, po katerih naj bi Ukrajina z droni napadla eno od Putinovih rezidenc. Moskva je dejanje označila za gnusno teroristično dejanje in napovedala povračilne ukrepe, medtem ko so ukrajinske in evropske oblasti obtožbe zavrnile kot neutemeljene. Kijev trdi, da gre za rusko fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Medtem ko Putin napoveduje zmago, se razmere na terenu ne umirjajo; ruski droni so v Odesi ranili šest ljudi, vključno s tremi otroki, ter resno poškodovali energetsko infrastrukturo, kar prebivalce v zimskih mesecih pušča brez ogrevanja in vode.

CIA je ocenila, da Ukrajina ni ciljala rezidence Vladimirja Putina v nedavnem napadu z droni na severu države, s čimer je ovrgla trditve ruskega voditelja. Donald Trump meni, da Rusija ovira dosego miru.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, ki jo je označil za del eksistencialnega boja proti Zahodu. V govoru, objavljenem ob vstopu v leto 2026, je Putin pohvalil ruske vojake kot heroje in pozval državljane k popolni narodni enotnosti. Kljub stopnjevanju mirovnih prizadevanj pod okriljem ZDA, ruski voditelj v svojem nastopu ni neposredno omenjal pogajanj, temveč je poudaril suverenost in varnost Ruske federacije. Ob tem se je znova razplamtel informacijski spor glede domnevnega ukrajinskega napada na Putinovo rezidenco v Novgorodu. Moskva trdi, da je Kijev v ponedeljek z droni ciljal predsednikovo domovanje, kar so v Kremlju označili za teroristično dejanje in poskus atentata. Ukrajinski in evropski uradniki so obtožbe odločno zavrnili kot dezinformacije, namenjene spodkopavanju mirovnih pogovorov. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij delil mnenja, ki namigujejo, da Rusija s takšnimi trditvami namerno ovira pot do sporazuma. Medtem ko Moskva napoveduje povračilne ukrepe in krepitev jedrske prisotnosti v Belorusiji, so ruske sile s silovitim napadom na Odeso, v katerem je bilo poškodovanih šest oseb, vključno z otroki, še dodatno zaostrile razmere na terenu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža četrtemu letu trajanja. V televizijskem nagovoru, ki so ga najprej predvajali na ruskem Daljnem vzhodu, je Putin borce na fronti označil za heroje in pozval državljane k enotnosti. Nagovor je potekal v senci novih obtožb iz Kremlja, po katerih naj bi Ukrajina z droni neuspešno napadla eno od Putinovih rezidenc v Novgorodu. Rusko zunanje ministrstvo je incident označilo za teroristično dejanje in napovedalo povračilne ukrepe ter zaostritev pogajalskih izhodišč. Ukrajina je obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco odločno zavrnila in jih označila za rusko fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju krhkih mirovnih prizadevanj, ki potekajo ob posredovanju ZDA. Medtem ko Rusija trdi, da so ukrajinski droni ciljali Moskvo in Novgorod, so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko infrastrukturo. V napadu z droni na Odeso je bilo ranjenih šest civilistov, med njimi trije otroci, poškodovana pa so bila stanovanjska poslopja in elektroenergetsko omrežje. Ameriški predsednik Donald Trump, ki si prizadeva za sklenitev mirovnega sporazuma, je preko družbenih omrežij delil kritične zapise, ki Rusijo obtožujejo oviranja miru.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru zatrdil, da je Rusija prepričana v končno zmago v Ukrajini, ki jo po skoraj štirih letih vojne označuje za eksistencialni boj z Zahodom. Nagovor so zasenčile ostre obtožbe Kremlja, da je Ukrajina z droni napadla eno od Putinovih rezidenc na severu države. Moskva je domnevni napad označila za teroristično dejanje in osebni napad na predsednika, zaradi česar napoveduje zaostritev svojih pogojev v mirovnih pogajanjih. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe o napadu odločno zavrnil in jih označil za popolno fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju prizadevanj za končanje konflikta. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je po srečanju z Zelenskim v Floridi kazal optimizem glede hitrega dosega miru, je izrazil ogorčenje nad poročili o napadu na rezidenco, hkrati pa preko družbenih omrežij delil mnenja, da prav Putin ovira pot do končnega mirovnega dogovora. Medtem ko so se diplomatske napetosti stopnjevale, je Rusija v Belorusiji namestila raketne sisteme orešnik z jedrskimi zmogljivostmi, na jugu Ukrajine pa so ruski droni v Odesi ranili šest civilistov, vključno z otroki.

V nedeljo je v starosti 91 let umrla francoska igralka in ikona Brigitte Bardot, znana po svoji filmski karieri in kasnejšem aktivizmu za pravice živali. Njena fundacija je sporočila, da je umrla v svojem domu v Saint-Tropezu. Bardotova je bila simbol francoskega filma in sloga v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja.

V starosti 91 let je umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot, je sporočila njena fundacija. Bardot, ki je zaslovela v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, je zadnja leta življenja posvetila zaščiti živali.

David in Victoria Beckham sta na Instagramu delila fotografije božičnega praznovanja v svojem domu v Cotswoldsu, kjer sta se kljub odsotnosti sina Brooklyna potrudila po najboljših močeh. Brooklyn, najstarejši sin, je očitno sprejel odločitev, da se ne bo spravil s starši, saj je praznike preživel v ZDA.

James Ransone, ameriški igralec znan po vlogah v »The Wire« in »It: Chapter Two«, je umrl v petek v Los Angelesu. Star je bil 46 let. Mrliški oglednik okrožja Los Angeles je sporočil, da je šlo očitno za samomor.

Brooklyn Beckham naj bi poleg staršev in brata Cruza na Instagramu blokiral tudi svojo 14-letno sestro Harper, kar naj bi bil znak popolne odtujenosti od družine. Razlog za blokado naj bi bil dolgotrajen spor, zaradi katerega Brooklyn ni bil prisoten na družinskih dogodkih celo leto. Domnevno naj bi Victoria Beckham všečkala objavo Brooklyna o pečenju piščanca, kar naj bi dodatno zaostrilo spor. David Beckham je bil opažen v napetem stanju po novici o blokadi. Medtem naj bi Brooklyn božič preživel s Hanuko pri ženini družini v ZDA, medtem ko bo preostala družina Beckham ohranila svoje tradicionalne božične običaje.

Madžarski igralec Kálloy Molnár Péter je umrl v starosti 55 let. Novica o njegovi smrti je bila objavljena na portalu 24.hu.

V več vrtcih in šolah v Budimpešti je prišlo do množične zastrupitve s hrano. V bolnišnico Heim Pál so sprejeli 47 otrok s simptomi bruhanja, driske in dehidracije. Oblasti so napovedale poostren nadzor v izobraževalnih ustanovah. Okrožje XIII je potrdilo, da so njihove ustanove prizadete.

David Schumacher in Vivien Keszthelyi, par že od leta 2018, sta se zaročila na romantičnem oddihu na Maldivih. Schumacher je veselo novico delil s svojimi oboževalci na Instagramu.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

Severna Koreja je v ponedeljek uradno razglasila svoj status jedrske sile za 'nepovraten' in ga zapisala v zakon. S tem je zavrnila pozive Združenih držav k denuklearizaciji, ki jih vidi kot sovražne provokacije. Država je ZDA obtožila 'anahrronističnih' zahtev, medtem ko je njena stalna misija pri Združenih narodih poudarila, da je ta položaj nespremenljiv. Severna Koreja se bo 'odločno uprla in zavrnila vsak poskus spremembe trenutnega statusa Demokratične ljudske republike Koreje'.

Ruske izgube v vojni proti Ukrajini so po podatkih Mediazone dosegle 132.600 potrjenih mrtvih do 26. septembra. Ukrajina je z droni napadla rafinerijo v južni Rusiji, s čimer naj bi Rusija izgubila četrtino svoje zmogljivosti predelave nafte. Rusija je prav tako v Moldaviji rekrutirala pravoslavne duhovnike za vplivanje na volivce, pri čemer jim je plačala pelerinaje v Moskvo in ponudila denarne kartice.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril pomembnost dronov pri obrambi Ukrajine in ponudil pomoč Natu pri obrambi pred ruskimi napadi, potem ko so droni vdrli v zračni prostor Romunije in Poljske. NATO je izdal ostro opozorilo Rusiji zaradi kršitve poljskega zračnega prostora z droni, namenjenimi Ukrajini. Ukrajinski napad je zadel rusko rafinerijo nafte in železnice, kar je povečalo napetosti med Moskvo in Kijevom, vse več ruskih brezpilotnih letal pa leti v zračnem prostoru držav Nata.

Severna Koreja je sporočila, da je njen status države z jedrskim orožjem trajno zapisan v zakonodaji in nepreklicen. Obsodila je Združene države Amerike zaradi zahtev po denuklearizaciji in poudarila, da bo odločno nasprotovala vsem poskusom spremembe trenutnega stanja države.

Po ponovnih alarmih zaradi dronov na Danskem, so oblasti okrepile preiskavo v vseh smereh, vključno z nadzorom na meji z Nemčijo. Sum se pojavlja tudi zaradi prisotnosti ruske vojaške ladje v bližini.

Po seriji incidentov nad vzhodno Evropo so evropski diplomati opozorili Kremelj, da je NATO pripravljen odgovoriti s silo, vključno s sestreljevanjem ruskih letal ob kršitvah zračnega prostora. Združeno kraljestvo je prav tako opozorilo Kremelj, da bodo sestrelili njihova vojaška letala. Moskva je odgovorila, da bi sestrelitev ruskih letal pomenila vojno.

Ob drugi obletnici napada Hamasa so v Beogradu potekali propalestinski protesti, na katerih so protestniki obsojali genocid v Gazi. V Združenem kraljestvu so civilnodružbene skupine obsodile načrte za nadaljnje omejevanje pravice do protesta. Na britanskih univerzah so bili načrtovani propalestinski protesti, ki so sprožili ogorčenje judovskih voditeljev. Svetovni voditelji so na Generalni skupščini ZN obsodili ZDA in Izrael ter zahtevali mednarodno posredovanje v Gazi. Izrael naj bi si prizadeval za popolno prevlado v regiji, pri čemer po Gazi nobena arabska država ni varna.

Tatiana Schlossberg, priznana ameriška novinarka in vnukinja nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Johna F. Kennedyja, je umrla v starosti 35 let. Družina pokojne je v torek potrdila, da je bila za mlado pisateljico usodna agresivna oblika krvnega raka oziroma akutna mieloična levkemija. Schlossbergova je bila širši javnosti poznana predvsem po svojem delu na področju okoljskega novinarstva, kjer je med drugim pisala za prestižni časnik The New York Times. Smrt Schlossbergove je sledila le mesec dni po objavi njenega pretresljivega eseja v reviji The New Yorker, v katerem je odkrito spregovorila o svojem boju z boleznijo in napovedala, da ji ostaja manj kot leto dni življenja. Fundacija knjižnice Johna F. Kennedyja je preko družbenih omrežij izpostavila njene prispevke k ozaveščanju o podnebnih spremembah in njen intelektualni pečat. Kot hči Caroline Kennedy je bila del ene najvplivnejših ameriških političnih dinastij, vendar si je pot v javnosti utrla predvsem z lastnim avtorskim delom.

V starosti 71 let je umrl ameriški igralec Isiah Whitlock Jr., ki je svetovno slavo dosegel z vlogo skorumpiranega senatorja Claya Davisa v kultni televizijski seriji Skrivna naveza (The Wire). Whitlock je bil v igralski sferi prepoznaven predvsem po svojem specifičnem in profanem načinu izgovarjanja besede 'sheee-it', ki je postala njegov zaščitni znak in del popularne kulture. Njegova kariera se je raztezala čez več desetletij, v katerih je sodeloval pri številnih pomembnih filmskih in televizijskih projektih. Poleg nepozabne vloge v seriji Skrivna naveza je Whitlock Jr. opazno sled pustil tudi v satirični seriji Podpredsednica (Veep) ter v filmih režiserja Spika Leeja, kot sta Pet krvi (Da 5 Bloods) in 25. ura. Njegovi kolegi in kritiki so ga opisovali kot enega najbolj plodovitih karakternih igralcev na prelomu tisočletja, ki je s svojo prezenco in edinstveno dikcijo obogatil vsako produkcijo, v kateri je sodeloval. Vzrok smrti javnosti še ni bil razkrit.

Tatiana Schlossberg, vnukinja nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, je umrla v starosti 35 let zaradi akutne mieloične levkemije. Novico o njeni smrti je na družbenih omrežjih potrdila Fundacija knjižnice Johna F. Kennedyja. Novembra je pisala o tem, da ji je morda ostalo manj kot leto dni življenja. Njena smrt je ponovno odprla razpravo o 'Kennedyjevi kletevi' in tragedijah, ki so zaznamovale družino Kennedy.

Poleg njene igralske kariere, v kateri je med letoma 1954 in 1973 posnela 45 filmov in zaslovela s filmom »In Bog je ustvaril žensko«, so se ji poklonili tudi zaradi njenega neumornega aktivizma za pravice živali. Bardotova je bila tudi pevka in muza številnih umetnikov. Zadnji mož Brigitte Bardot je bil Bernard d’Ormale, s katerim je živela več kot trideset let. Spoznal ju je Jean-Marie Le Pen. Čeprav se sama ni imela za lepo, je postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka Brigitte Bardot. Bardotova je bila ikona francoskega filma, znana po svoji uporniški in neodvisni osebnosti. Pred 50 leti se je umaknila iz igralskega sveta.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka in pevka Brigitte Bardot. Filmska ikona, znana po svoji vlogi v seksualni revoluciji 20. stoletja, je preminila v nedeljo. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov. Svet filma se poklanja legendarni igralki.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov.

Poleg že znanih dejstev o njeni igralski in aktivistični karieri, novi članki poudarjajo, da je Bardotova desetletje navduševala svet in se kasneje umaknila iz javnega življenja. Opisujejo jo kot eno največjih in protislovnih ženskih ikon 20. stoletja.

Poleg njene igralske kariere, v kateri je med letoma 1954 in 1973 posnela 45 filmov in zaslovela s filmom »In Bog je ustvaril žensko«, so se ji poklonili tudi zaradi njenega neumornega aktivizma za pravice živali. Bardotova je bila tudi pevka in muza številnih umetnikov. Zadnji mož Brigitte Bardot je bil Bernard d’Ormale, s katerim je živela več kot trideset let. Spoznal ju je Jean-Marie Le Pen. Čeprav se sama ni imela za lepo, je postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka Brigitte Bardot. Bardotova je bila ikona francoskega filma, znana po svoji uporniški in neodvisni osebnosti. Pred 50 leti se je umaknila iz igralskega sveta.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka in pevka Brigitte Bardot. Filmska ikona, znana po svoji vlogi v seksualni revoluciji 20. stoletja, je preminila v nedeljo. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov. Svet filma se poklanja legendarni igralki.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov.

Poleg že znanih dejstev o njeni igralski in aktivistični karieri, novi članki poudarjajo, da je Bardotova desetletje navduševala svet in se kasneje umaknila iz javnega življenja. Opisujejo jo kot eno največjih in protislovnih ženskih ikon 20. stoletja.

Umrla je francoska igralka Brigitte Bardot, ki je bila ikona francoskega filma in seks simbol 60. let. Poleg igralske kariere je bila znana po svojem aktivizmu za pravice živali in kasnejši kritični drži do islama. S filmom 'In Bog je ustvaril žensko' (Et Dieu… créa la femme) leta 1956 je dosegla svetovno slavo. Njena lepota in vpliv sta jo postavila v središče pozornosti, čeprav sama ni menila, da je tako lepa.

Poleg njene igralske kariere in vpliva na definicijo ženske svobode, so mediji izpostavili tudi njeno preoblikovanje v simbol Francije 60. let, njeno zavračanje omejevanja na ikonični status in njeno aktivno zavzemanje za pravice živali. Poudarili so tudi njeno vlogo muze, ki je s svojim delovanjem revolucionarno vplivala na družbo, in njeno kasnejšo kritiko islama ter stališča o bikoborbah.

Volodimir Zelenski je pred odhodom v ZDA razkril, da bo njegova delegacija s Trumpom razpravljala o petih ključnih točkah za rešitev konflikta v Ukrajini. Zelenski je pojasnil, kaj pričakuje od srečanja.

Moški, ki naj bi umoril Charlieja Kirka na Madžarskem, ne sodeluje s preiskovalci. Moški je v posebnem priporu brez možnosti varščine, ker je grozil s samomorom. Dogodek je sprožil veliko zanimanje javnosti in medijev.

Po tem, ko je Izrael prestregel flotilo Global Sumud, so po svetu izbruhnili protesti. V Italiji so potekali spontani protesti, napovedana pa je bila tudi splošna stavka. V Španiji je bil razpisan nacionalni študentski shod. V Kuala Lumpurju so aretirali dva moška zaradi poškodovanja policista med pro-palestinskim protestom pred ameriškim veleposlaništvom. Grška sindikalna zveza PAME je obsodila izraelski napad na flotilo in pozvala k protestom.

Donald Trump je objavil videoposnetek, ustvarjen z umetno inteligenco, ki obljublja zdravljenje z nezemeljsko tehnologijo. Razširil je tudi grožnje s carinami na filme, posnete v tujini. Vrhovno sodišče ZDA mu je dovolilo zadržati milijarde dolarjev pomoči, odobrene s strani kongresa. Federalni agenti, oboroženi z orožjem, so bili opaženi v Chicagu, kar je sprožilo proteste. Vojska, mornarica in letalske sile so dosegle svoje cilje novačenja ob spodbudi Trumpove administracije.

Izraelska mornarica je prestregla flotiljo s humanitarno pomočjo za Gazo in aretirala okoli 500 aktivistov, med njimi tudi Greto Thunberg. Dogodek je sprožil proteste po vsem svetu, vključno s protesti v Kolumbiji zaradi aretacije dveh kolumbijskih aktivistov. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ponovila kritike na račun prestrežene flotilje, saj je bilo pridržanih 40 Italijanov.

Ob obletnici napada 7. oktobra so potekali propalestinski protesti, ki jih je Keir Starmer označil za "nebritanske". Škotski rektor univerze je opozoril protestnike, naj ne opravičujejo nasilja nad nedolžnimi. V Združenem kraljestvu so potekali shodi v podporo Palestini, medtem ko so v Evropi, vključno z Amsterdamom, potekali protesti proti izraelski politiki v Gazi. Premierka Viktorije in njen kolega iz Novega Južnega Walesa sta bila kritična do protestnikov ob 7. oktobru. Na Sheffield University so potekali propalestinski protesti.

Po smrtonosnem napadu na sinagogo v Heaton Parku na Jom Kipur je britanska vlada pozvala k odpovedi ali preložitvi načrtovanih pro-palestinskih protestov v Londonu. Policija je zaprosila za preložitev demonstracij zaradi povečanih varnostnih obveznosti. Izraelski voditelji so izrazili podporo britanski judovski skupnosti, medtem ko je CST pozval k večji prisotnosti policije na judovskih območjih.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kriminalnega združevanja v povezavi z nezakonitim financiranjem kampanje s strani pokojnega libijskega voditelja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora, a je bil oproščen drugih obtožb, vključno s pasivno korupcijo in nezakonitim financiranjem kampanje. Bil je spoznan za krivega prejema milijonov evrov od Gadafija za financiranje kampanje.

Madžarski premier Orbán Viktor je napovedal, da bo 5. januarja ob 11. uri imel novinarsko konferenco. Kot je običajno, bo na njej ocenil preteklo leto in napovedal načrte za prihodnost. Datum konference je tokrat kasnejši kot v preteklosti.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim izjavil, da sta Ukrajina in Rusija zelo blizu dogovoru o miru, čeprav še vedno obstajajo razlike glede Donbasa. Ukrajinski predsednik je potrdil, da vprašanje predaje celotnega Donbasa, kot zahteva Rusija, ni bilo rešeno. Trump je dejal, da ne izključuje obiska Ukrajine, da bi prispeval k dosegu mirovnega sporazuma.

V napetih razmerah na Korejskem polotoku je Severna Koreja nenadoma razkrila podobo jedrske podmornice, težke 8700 ton, ki je še v gradnji. Ta poteza je odgovor na napoved Južne Koreje, da bo s podporo Združenih držav Amerike gradila jedrsko gnane podmornice. Strokovnjaki menijo, da je ta neobičajna odkritost in razkazovanje moči premišljena strategija.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je časnik "New York Times" označil za "resno grožnjo nacionalni varnosti", pri čemer ni pojasnil razlogov. Ta izjava je prišla po objavi članka o njegovem odnosu s pokojnim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Senator Marco Rubio pa je medtem izjavil, da je bil Trump najboljši predsednik ZDA doslej.

V Združenih državah je prišlo do novega razkritja dokumentov v primeru Jeffreyja Epsteina, ki vključujejo več omemb Donalda Trumpa, vključno s podatki o njegovih poletih z Epsteinovim zasebnim letalom. Razkritje je sprožilo kritike glede obsežnih redakcij in počasnosti postopka s strani Ministrstva za pravosodje, pri čemer nekateri preživeli Epsteinove zlorabe in zakonodajalci trdijo, da Ministrstvo za pravosodje ne spoštuje zakona o transparentnosti. Pojavljajo se tudi vprašanja o morebitnih prikritjih in zaščiti vpletenih posameznikov, demokratski strateg pa je opozoril, da je afera vplivala na ugled administracije Joeja Bidena.

Ameriško ministrstvo za pravosodje (DOJ) je objavilo novih 8.000 dokumentov, povezanih s primerom obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Objava je sledila kritikam glede počasnosti objave in močnih redakcij v dokumentih. Vodilni demokrati v senatu pozivajo k pravnim ukrepom zaradi načina objave dokumentov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo v prihodnjih dneh preučil možnosti za začetek dialoga z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kremelj se je odzval z izjavo, da je Putin vedno pripravljen na dialog, vendar poziva k pogovorom brez 'klovnovščine'.

Donald Trump je vložil tožbo proti BBC zaradi obrekovanja, zahtevajoč 10 milijard dolarjev odškodnine. Tožba je povezana z dokumentarnim filmom, za katerega Trump trdi, da ga je prikazal v negativni luči.

Podjetje Shell je zaključilo preiskavo o tem, kako je voda prišla v rezervoarje bencinske črpalke v Balatonkeresztúr ob Blatnem jezeru. Ugotovili so, da je več vozil namesto bencina dobilo vodo, kar je povzročilo okvare. Shell bo prizadetim voznikom izplačal odškodnino.

V bližini Szabadbattyána na Madžarskem je prišlo do poškodbe podzemnega naftovoda družbe Mol, zaradi česar je gorivo izteklo v zemljo. Varnostni sistem je takoj reagiral, strokovnjaki in oblasti pa so že na kraju dogodka in delajo na sanaciji.

Madžarski pisatelj László Krasznahorkai je prejel Nobelovo nagrado za književnost leta 2025. Švedska akademija je razglasila dobitnika, kar pomeni, da je po Imreju Kertészu ponovno madžarski avtor prejel to prestižno nagrado.

Susumu Kitagawa, Richard Robson in Omar M. Yaghi so prejeli Nobelovo nagrado za kemijo za leto 2025 za razvoj metalorganskih struktur (MOF), ki se lahko uporabljajo za zajemanje ogljikovega dioksida, pridobivanje vode iz zraka v puščavah, shranjevanje strupenih plinov in kataliziranje kemijskih reakcij.

Budimpeško regionalno sodišče je pravnomočno razveljavilo okoljevarstveno dovoljenje za tovarno Samsung SDI v Gödu na Madžarskem, s čimer je onemogočena proizvodnja baterij v obratu. Po prejemu pisne sodbe tovarna ne sme izvajati nobene dejavnosti, za katero je potrebno dovoljenje, vključno s proizvodnjo baterij.