CIA zanikala ukrajinski napad na Putinovo rezidenco; Trump meni, da Rusija ovira mir
Objavljeno: 1. 1. 2026 3:57
1. jan 12:20
CIA je ocenila, da Ukrajina ni ciljala rezidence Vladimirja Putina v nedavnem napadu z droni na severu države, s čimer je ovrgla trditve ruskega voditelja. Donald Trump meni, da Rusija ovira dosego miru.
1. jan 8:28
CIA je ocenila, da Ukrajina ni ciljala na Putinovo rezidenco v nedavnem napadu z droni, kar je v nasprotju s trditvami Kremlja. Medtem pa ruski viri trdijo, da so dešifrirani podatki z ukrajinskega drona razkrili, da je bil cilj napada objekt v Putinovi rezidenci.
1. jan 4:39
Po poročanju več virov, vključno z nemškim n-tv.de, švedskim svd.se, nemškim zeit.de, romunskim stirileprotv.ro in nemškim saechsische.de, je ameriška obveščevalna agencija CIA ocenila, da Ukrajina ni izvedla napada na rezidenco Vladimirja Putina. S tem so zavrnili ruske trditve o ukrajinskem terorističnem napadu.
1. jan 0:30
CIA je ocenila, da Ukrajina v nedavnem napadu z brezpilotnimi letalniki ni ciljala na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina na severu države. S tem se ameriška obveščevalna agencija ne strinja s trditvami Kremlja o ukrajinskem napadu.
CIA je ocenila, da Ukrajina ni ciljala rezidence Vladimirja Putina v nedavnem napadu z droni na severu države, s čimer je ovrgla trditve ruskega voditelja. Donald Trump meni, da Rusija ovira dosego miru.
Kontekst in ozadje
31. dec. 2025
Diplomatski spori zaradi domnevnega napada na Putinovo rezidenco
Ruske oblasti so obtožile Ukrajino, da je z 91 droni napadla rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti, kar je Sergej Lavrov označil za terorizem. Na podlagi teh obtožb je Putin v pogovoru s Trumpom napovedal revizijo in zaostritev ruskih pogajalskih izhodišč.
Putinova retorika v New Delhiju in grožnje z osvoboditvijo Donbasa
Med obiskom v Indiji je Putin pohvalil Trumpa, a hkrati napovedal, da bo Rusija s silo osvobodila celoten Donbas. Hkrati so iz Kremlja prihajala opozorila Evropi pred novo vojno, medtem ko so se ZDA in Ukrajina pogovarjale o možnih mirovnih načrtih.
Opozorila pred uporabo raket Tomahawk in jedrski preizkusi
Putin je zagrozil z nepredvidljivim odgovorom, če bi Ukrajina uporabila ameriške rakete Tomahawk za napade na rusko ozemlje. V tem obdobju je Trump kritiziral rusko testiranje jedrskih raket, CIA pa je že takrat preučevala možnosti za pogovore med voditeljema o rešitvi krize.
Melania Trump je neposredno komunicirala s Putinom glede izmenjave ugrabljenih ukrajinskih otrok, kar je privedlo do vrnitve nekaterih domov. Istočasno je Rusija v svoje vrste rekrutirala več kot 180.000 zapornikov za potrebe fronte v Ukrajini.
Kitajska je zavrnila Trumpov predlog o jedrski razorožitvi, Rusija pa je izvedla enega najhujših napadov na Kijev s hipersoničnimi raketami. Diplomatski odnosi so se dodatno zaostrili zaradi obtožb o kršenju protokolov ob srečanjih ameriških odposlancev v Moskvi.
Ameriški predsednik Trump je postavil strožje roke za umik ruskih sil iz Ukrajine in zagrozil z dodatnimi sankcijami. V Kremlju so se v tem času stopnjevale napetosti zaradi vse pogostejših ukrajinskih napadov na rusko infrastrukturo, kar je načelo Putinov ugled.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost v evropski soseščini in na odnose med ključnimi svetovnimi velesilami, kar je ključnega pomena za slovensko zunanjo politiko in varnost znotraj zveze NATO. Vsaka sprememba v ameriški drži do Rusije in Ukrajine neposredno vpliva na usklajenost evropske diplomacije, v kateri Slovenija aktivno sodeluje.
Slovenija kot članica EU in NATO pozorno spremlja verodostojnost obveščevalnih podatkov, saj ti oblikujejo skupna stališča glede sankcij in mirovnih pogajanj. Ruska uporaba dezinformacij za upravičevanje zaostritve vojaških operacij predstavlja neposredno grožnjo evropski varnostni arhitekturi.
CIA je ocenila, da Ukrajina v nedavnem napadu z droni na severu Rusije ni ciljala rezidence, ki jo uporablja ruski predsednik Vladimir Putin. S tem se je CIA postavila nasproti trditvam Kremlja, ki je Ukrajino obtožil poskusa atentata na Putina.
Rusija je ZDA predala dodatne dokaze, ki naj bi potrjevali poskus ukrajinskega napada z dronom na rezidenco Vladimirja Putina. Trdijo, da analiza navigacijskega sistema sestreljenega drona kaže na Putinovo rezidenco kot končni cilj. Po ukrajinskem napadu v Hersonski oblasti, ki ga Rusija označuje za teroristično dejanje, je Moskva zagrozila z odmazdo. Viktor Medvedčuk pa je izjavil, da Ukrajina pod Zelenskim nima pravice do obstoja in jo je treba uničiti.
Ameriški uradniki za nacionalno varnost so ugotovili, da Ukrajina ni ciljala na Putina ali njegov dom v Novgorodu. To ugotovitev podpira tudi ocena Cie.
Moskva je sporočila, da je predstavniku veleposlaništva Združenih držav Amerike predala dešifrirane navigacijske podatke in dele ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi dokazovali načrtovan napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da pridobljeni podatki o poti letalnika jasno potrjujejo vpletenost Kijeva v poskus atentata. Kljub ostrim obtožbam iz Kremlja pa ameriška obveščevalna agencija CIA po opravljeni preiskavi zaključuje, da Ukrajina ni poskušala izvesti napada na Putina in da je Rusija incident namenoma napačno interpretirala ali celo priredila.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe že pred časom odločno zanikal. Varnostni strokovnjaki, med njimi Joachim Krause, ocenjujejo, da gre pri najnovejši ruski potezi za poskus pritiska na ameriško administracijo oziroma neposredno na Donalda Trumpa. Moskva s predajo materialov ZDA verjetno želi vplivati na ameriško javno mnenje in zmanjšati podporo vojaški pomoči Ukrajini, medtem ko obveščevalni krogi na Zahodu opozarjajo na rusko manipulacijo z informacijami za doseganje strateških ciljev.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po navedbah Moskve so bili vsi droni uničeni, poročil o škodi ali žrtvah pa ni. Ruski predsednik Vladimir Putin je o incidentu po telefonu obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ga opozoril, da bo Rusija zaradi tega dejanja, ki ga označujejo za »državni terorizem«, preučila svoje stališče v prihodnjih mirovnih pogajanjih. Kremelj je sporočil, da je bil Trump nad poročilom »šokiran in ogorčen«, Bela hiša pa je pogovor opisala kot pozitiven.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž. Po njegovem mnenju Moskva s temi obtožbami pripravlja teren za lastne silovite napade na Kijev, vključno z vladnimi poslopji, ter želi spodkopati napredek v diplomatskih odnosih med Ukrajino in novo ameriško administracijo. Zelenski je poudaril, da Rusija ne želi končati vojne in da incident izkorišča za sabotažo mirovnega procesa, ki se je intenziviral po nedavnih srečanjih na Floridi.
Rusija je izjavila, da je pridobila in dešifrirala datoteko iz ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovala, da je bil dron usmerjen proti ruski predsedniški rezidenci, in napovedala, da bo te informacije posredovala ZDA. CIA je ponovila, da je ocenila, da Ukrajina ni namerno ciljala na Putinovo rezidenco.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost v evropski soseščini in na odnose med ključnimi svetovnimi velesilami, kar je ključnega pomena za slovensko zunanjo politiko in varnost znotraj zveze NATO. Vsaka sprememba v ameriški drži do Rusije in Ukrajine neposredno vpliva na usklajenost evropske diplomacije, v kateri Slovenija aktivno sodeluje.
Slovenija kot članica EU in NATO pozorno spremlja verodostojnost obveščevalnih podatkov, saj ti oblikujejo skupna stališča glede sankcij in mirovnih pogajanj. Ruska uporaba dezinformacij za upravičevanje zaostritve vojaških operacij predstavlja neposredno grožnjo evropski varnostni arhitekturi.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.