Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi za javnost na letalu Air Force One zavrnil trditve Rusije, da je Ukrajina z brezpilotnimi letalniki napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Trump je pojasnil, da so ameriški obveščevalni organi in uradniki za nacionalno varnost opravili temeljito analizo dogodka ter ugotovili, da Ukrajina ni bila vpletena v ta napad. Čeprav je predsednik sprva izrazil zaskrbljenost nad incidentom, je po poročanju Washington Posta svoj odnos spremenil v odkrit skepticizem. Kremelj je pred tem trdil, da je rusko obrambno ministrstvo dešifriralo nalogo brezpilotnega letalnika in potrdilo, da je bil cilj napada prav rezidenca ruskega voditelja. Trumpove navedbe so v neposrednem nasprotju z uradnim stališčem Moskve, kar dodatno zapleta že tako napete odnose med Washingtonom in Kremljem. Po besedah ameriškega predsednika so ugotovitve ameriških služb jasne in ne potrjujejo ruske različice dogodkov, ki so se zgodili prejšnji teden.

Ameriški predsednik Donald Trump je spremenil svoje stališče glede domnevnega ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Čeprav je sprva izrazil ogorčenje nad dogodkom, o katerem ga je v telefonskem pogovoru obvestil Putin, je Trump kasneje pred novinarji na letalu Air Force One izjavil, da ne verjame, da se je takšen napad sploh zgodil. Po njegovih besedah se je sicer nekaj zgodilo v bližini, vendar to ni bilo povezano z neposrednim napadom na predsedniško rezidenco. Ameriške nacionalnovarnostne službe in zahodne obveščevalne agencije so podprle to tezo, saj ugotavljajo, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence. Obveščevalni podatki kažejo, da je bil tarča napada vojaški objekt v Novgorodski oblasti, ki je precej oddaljen od omenjene rezidence. Rusija je kljub temu Združenim državam Amerike predala domnevne podatke iz črne skrinjice sestreljenega drona, s katerimi želi dokazati krivdo Kijeva. Ukrajinska stran je vse obtožbe o napadu na rezidenco že večkrat zavrnila in jih označila za poskus sabotaže mirovnih pogajanj.

Moskva je ameriškim oblastem uradno predala domnevne dokaze o poskusu ukrajinskega atentata na ruskega predsednika Vladimirja Putina z droni, ki naj bi se zgodil v njegovi rezidenci v regiji Novgorod. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek srečanja med vodjo ruske obveščevalne službe GRU Igorjem Kostjukovom in ameriškim obrambnim atašejem, na katerem so Američanom predali navigacijsko enoto in podatke o usmerjanju sestreljenega drona. Kremelj s to potezo poskuša utrditi svojo različico dogodkov, medtem ko ameriška obveščevalna agencija CIA in NSA doslej nista našli potrditve za ruske navedbe. Napetosti med velesilama se stopnjujejo v času, ko se ameriški predsednik Donald Trump spopada z nasprotujočimi si informacijami glede ruskih namer. Medtem ko Putin v svojem novoletnem nagovoru ni neposredno omenil mirovnih prizadevanj, temveč je slavil ruske vojake in njihove cilje v Ukrajini, so se pojavila poročila o tajnih operacijah CIA, ki naj bi ob Trumpovi privolitvi pomagala Ukrajini pri sabotažah ruske naftne infrastrukture. Trump je nedavno izrazil kritiko na račun Putina, češ da ruski voditelj »ubija preveč ljudi«, kar vnaša dodatno negotovost v prihodnja mirovna pogajanja.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritiko do Vladimirja Putina, češ da »ubija preveč ljudi«. Zelenski je obenem predlagal, da bi ZDA z Vladimirjem Putinom ravnale enako kot z Nicolasom Madurom, ki so ga aretirali in odpeljali v New York.

Patriarh moskovski in vse Rusije Kiril je med svojo pridigo po božični liturgiji v vnebovzetni katedrali v moskovskem Kremlju izjavil, da se v Rusiji oblikuje posebna civilizacija. Po njegovih besedah ta nova družbena struktura temelji na triedinosti znanosti, gospodarstva in vere v Boga, kar naj bi Rusijo naredilo privlačno za številne države po svetu. Verski voditelj je poudaril, da posebnost sodobne ruske civilizacije izhaja iz sinteze tehnološkega napredka in močnih duhovnih temeljev. Prepričan je, da bo ta model služil kot alternativa drugim svetovnim sistemom in bo sčasoma pritegnil državljane mnogih držav, ki iščejo ravnovesje med materialnim razvojem in verskimi vrednotami. Njegove izjave prihajajo v času, ko se ruske institucije vse bolj distancirajo od zahodnih liberalnih vrednot in poudarjajo lastno suverenost na vseh področjih družbenega življenja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih izjavah odkrito kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, pri čemer je poudaril, da ruski voditelj v konfliktih povzroča preveliko število žrtvov. Trump je v seriji izjav pojasnil, da ni več navdušen nad Putinovim ravnanjem, hkrati pa je zavrnil kakršne koli očitke o strahu pred ruskim diktatorjem. Ta sprememba v tonu nakazuje na pomemben odmik od prejšnjih poskusov vzpostavljanja tesnejših diplomatskih vezi in hitrega reševanja ukrajinske krize. Napetosti so se dodatno stopnjevale, ko je Trump prek družbenih omrežij delil uvodnik, ki je bil izrazito kritičen do Kremelj. Čeprav so se v preteklosti pojavljale navedbe o tesnem sodelovanju in pogostih telefonskih pogovorih, trenutna retorika kaže na resno zaustavitev mirovnih procesov. Trump je prav tako razjasnil, da s Putinom v zadnjem obdobju ni razpravljal o razmerah v Venezueli, kar še dodatno potrjuje omejeno komunikacijo med voditeljema v času naraščajočih mednarodnih trenj.

Kremlj je ZDA predal dokaze, ki naj bi dokazovali ukrajinski napad na Putinovo rezidenco. Zelenski je medtem izrazil pričakovanje, da se bo konec januarja ponovno srečal s Trumpom, da bi razpravljal o ukrajinskem mirovnem načrtu. Trump je Putina kritiziral, da "ubija preveč ljudi". Zelenski je namignil, da bi Trump lahko z Vladimirjem Putinom ravnal enako kot z Nicolasom Madurom.

Kremlj je predal ameriškim uradnikom domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Volodimir Zelenski je namignil, da bi moral Donald Trump enako kot z Nicolasom Madurom, postopati tudi z Vladimirjem Putinom. CNN je poročal o strahu, da bo aretacija Nicolasa Madura sprožila tretjo svetovno vojno. Zelenski je napovedal ponovno srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer naj bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, ker naj bi ta ubijal preveč ljudi.

Število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z droni na novoletni zabavi v kavarni v Hersonski regiji se je povečalo na 27. Rusija je napad označila za teroristično dejanje in ga preiskuje.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta ob začetku leta 2026 podala novoletna nagovora z močno nasprotujočimi si sporočili glede vojne v Ukrajini, ki se približuje četrtemu letu trajanja. Putin je v svojem kratkem nastopu poudaril enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le ob koncu, kar nekateri analitiki interpretirajo kot poskus zmanjševanja pomena konflikta v domači javnosti, medtem ko vztraja pri strategiji izčrpavanja. Na drugi strani je Zelenski v svojem nagovoru ponovno pozval k miru, hkrati pa opozoril na ukrajinsko neomajnost in potrebo po diplomatski rešitvi, ki bi spoštovala suverenost države. Kljub Putinovemu prepričanju v zmago in trditvam o uspehih na bojišču kritiki opozarjajo na dolgoročne posledice njegove strategije. Rusko gospodarstvo se sooča z naraščajočo izolacijo in vedno večjo odvisnostjo od Kitajske, vojaški cilji pa kljub začetnim pričakovanjem o hitri zmagi ostajajo neizpolnjeni. Medtem ko Rusija stavi na utrujenost Zahoda, ukrajinska stran ob podpori zaveznikov išče načine za končanje spopadov, ki so v zadnjih letih povzročili ogromno človeško in materialno škodo na obeh straneh.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza sovpada z diplomatskimi prizadevanji ZDA za končanje konflikta.

Ukrajinska obveščevalna služba (GUR) je poročala, da naj bi Kremelj pripravljal provokacijo z velikim številom žrtev na verskem objektu. Poleg tega je GUR izvedla obveščevalsko prevaro.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta v svojih tradicionalnih novoletnih nagovorih narodu in vojski izrazila diametralno nasprotni si stališči glede prihodnosti vojne v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Medtem ko je Putin v nagovoru ob vstopu v leto 2026 poudaril svoje neomajno prepričanje v končno vojaško zmago Rusije in ruske vojake označil za heroje, je Zelenski v svojem nagovoru zatrdil, da je mirovni načrt že 90-odstotno pripravljen. Kljub optimizmu ukrajinske strani pa Putinova retorika nakazuje na strategijo izčrpavanja, saj se ruska vojska osredotoča na vztrajnost in upa na popuščanje potrpežljivosti Zahoda. Analitiki opozarjajo, da je Rusija pod Putinovim vodstvom postala bolj izolirana in gospodarsko odvisna od Kitajske, vendar ruski predsednik še vedno stavi na svojo kalkulacijo, da bo čas na njegovi strani. Putin je v govoru poudaril odločnost in skušal projicirati moč, kljub temu da so bili začetni cilji hitre zmage leta 2022 neuspešni. Zelenski na drugi strani kljub napovedim o pripravljenem mirovnem dogovoru opozarja na nevarnost novega leta vojne, kar kaže na negotovost diplomatskih prizadevanj, ki so se v zadnjih mesecih odvijala med Moskvo, Kijevom in Washingtonom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski hkrati sporočil, da je mirovni načrt že devetdesetodstotno pripravljen. Putin je ruske vojake označil za junake in poudaril, da čas dela v korist Moskve, kljub temu da vojna vstopa v peto leto z ogromnimi človeškimi in materialnimi izgubami. Ruska strategija se je po prvotnem neuspehu bliskovite vojne prevesila v izčrpavanje nasprotnika, s čimer želi Putin izkoristiti morebitno nestrpnost in utrujenost zahodnih zaveznic. Kljub Putinovi retoriki o vztrajanju pri vojaških ciljih se diplomatska prizadevanja v ozadju očitno krepijo. Zelenski je v svojem nagovoru javnosti presenetil z izjavo o visoki stopnji pripravljenosti mirovnega sporazuma, kar nakazuje na intenzivna pogajanja, ki so v zadnjem mesecu vključevala tudi ameriške in ruske predstavnike na nevtralnih tleh. Analitiki pa opozarjajo, da so Putinove ambicije po širitvi »varnostnega območja« in nadaljnjem osvajanju ozemlja še vedno v nasprotju s ključnimi zahtevami Kijeva po ozemeljski celovitosti, kar bi lahko ogrozilo končni uspeh mirovnega procesa.

Vrhunec napetosti med Moskvo in Kijevom se nadaljuje z ruskimi trditvami o neuspelem ukrajinskem poskusu atentata na predsednika Vladimirja Putina. Ruske oblasti so sporočile, da so ameriškim uradnikom predale dešifrirane podatke z zajetega ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi v noči z 28. na 29. december letel proti Putinovi rezidenci v regiji Novgorod. Kremelj je predajo dokazov pospremil z močno medijsko kampanjo, s katero želi Washingtonu dokazati neposredno ukrajinsko odgovornost za napad na vrh ruskega vodstva. Medtem ko Moskva obtožuje Ukrajino terorizma, ukrajinska obveščevalna služba opozarja, da gre za operacijo pod lažno zastavo. Po navedbah Kijeva Kremelj namenoma širi dezinformacije in uprizarja napade na lastnem ozemlju, da bi diskreditiral Ukrajino in oviral mirovna prizadevanja, ki jih posreduje novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump. Razmere na terenu ostajajo krvave; v ukrajinskem napadu z droni na vas pod ruskim nadzorom naj bi na silvestrovo umrlo 24 civilistov, kar dodatno stopnjuje dinamiko povračilnih ukrepov med sprtima stranema.

Ukrajinska varnostna služba (SBU) in obveščevalne službe so izdale opozorilo, da Ruska federacija pripravlja obsežne oborožene provokacije, ki bi se lahko zgodile v času pravoslavnega božiča, 7. januarja. Po navedbah Kijeva namerava Kremelj izvesti napade na verske objekte ali druge simbole z visokim pomenom, bodisi na ruskem ozemlju bodisi na okupiranih območjih Ukrajine. Cilj teh operacij pod tujo zastavo naj bi bil očrniti Ukrajino, ki bi jo z uporabo zahodnih dronov okrivili za napade, ter s tem namerno zmotiti mirovna pogajanja, ki potekajo pod okriljem Združenih držav Amerike. Ob tem so ukrajinski viri razkrili podatke o trenutnem obsegu ruske okupacije, ki obsega 116.165 kvadratnih kilometrov oziroma slabo petino celotnega ukrajinskega ozemlja. To vključuje Krim in dele regij, ki so bili zasedeni po začetku invazije leta 2022. Hkrati je Ukrajina odredila evakuacijo približno 3000 otrok z ogroženih območij, medtem ko na fronti še naprej spodbujajo ruske vojnike k prostovoljni predaji. Napetosti se stopnjujejo tudi zaradi nedavnih ruskih obtožb o domnevnem ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco, kar predsednik Zelenski odločno zavrača kot poskus spodkopavanja diplomatskih prizadevanj za mir.

Ukrajinska zunanja obveščevalna služba je opozorila, da Ruska federacija pripravlja obsežno oboroženo provokacijo s številnimi žrtvami, ki naj bi se zgodila 7. januarja ali v dneh neposredno pred pravoslavnim božičem. Po navedbah Kijeva je glavni namen načrtovanega napada sabotaža mirovnih pogajanj, pri katerih kot posrednik sodeluje ameriški predsednik Donald Trump. Ukrajinski obveščevalci trdijo, da Kreml načrtuje prehod z informacijskih manipulacij na dejanske vojaške napade na objekte z močnim simbolnim pomenom, kot so verska svetišča v Rusiji ali na zasedenih območjih Ukrajine. Operacija naj bi vključevala uporabo zahodnih dronov, ki so bili zajeti na fronti, da bi odgovornost za napad lažno pripisali Ukrajini in s tem diskreditirali njeno vodstvo pred mednarodno javnostjo. To opozorilo sledi predhodnim obtožbam Kijeva o insceniranem ruskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, kar naj bi Moskva že uporabila za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč. Ukrajinska stran poudarja, da takšne operacije pod »tujo zastavo« odražajo uveljavljen modus operandi ruskih specialnih služb.

Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z droni na kavarno in hotel v okupirani regiji Herson naraslo na 27. Svetlana Petrenko, tiskovna predstavnica ruskega preiskovalnega komiteja, je potrdila, da preiskava incidenta še poteka, Moskva pa za napad neposredno obtožuje Kijev. Ukrajinske oblasti se na te specifične obtožbe še niso uradno odzvale, vendar so v preteklosti podobne incidente označevale za posledice delovanja ruskih sil ali legitimne vojaške cilje. Hkrati so se pojavile informacije o zapleteni operaciji ukrajinske obveščevalne službe, ki je domnevno preslepila Kremelj glede usode Denisa Kapustina, ruskega ubežnika, ki se bori na strani Ukrajine. Po dostopnih podatkih je Rusija plačala 500.000 ameriških dolarjev za njegovo usmrtitev, nato pa decembra lani proslavljala njegovo domnevno smrt v napadu z dronom. Izkazalo se je, da je bila smrt zrežirana, da bi izpostavili ranljivost ruskih obveščevalnih struktur in finančno oškodovali Kremelj. V luči teh dogodkov je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na novo funkcijo imenoval nekdanjega vodjo obveščevalne službe, kar nakazuje na nadaljnje stopnjevanje hibridnega vojskovanja.

Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za svojega novega vodjo kabineta. Zelenski je dejal, da se mora Ukrajina osredotočiti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih in varnostnih sil ter mirovna pogajanja.

Ruska vlada je uradno potrdila načrt za zvišanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) z zdajšnjih 20 na 22 odstotkov, ki bo začelo veljati v začetku leta 2026. Glavni namen tega ukrepa je zagotavljanje dodatnih finančnih sredstev za dolgotrajno vojno v Ukrajini, za katero Kremelj po nekaterih ocenah porabi že približno 40 odstotkov celotnega državnega proračuna. Ruski predsednik Vladimir Putin se je za to nepriljubljeno potezo odločil kljub naraščajočemu nezadovoljstvu med državljani in podjetniki, ki jih že zdaj močno obremenjuje visoka inflacija. Po vladnih izračunih naj bi zvišanje davčne stopnje samo v letu 2026 v državno blagajno prineslo dodatnih 1.187 milijard rubljev oziroma približno 13 milijard evrov. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo tovrstni ukrepi dodatno oslabili kupno moč prebivalstva in povečali pritisk na gospodinjstva, ki se že od začetka novega leta spopadajo s splošnimi podražitvami. Napovedano zvišanje davkov kaže na vse večjo obremenitev ruskega gospodarstva, ki se mora prilagajati potrebam vojaške industrije v času dolgotrajnega konflikta.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (HUR) je sporočila, da je inscenirala smrt Denisa Kapustina, poveljnika proukrajinskega Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), da bi ga rešila pred ruskim atentatom. Ruske tajne službe so naročile njegovo "ubojstvo", vendar so nasedle prevari, denar pa je končal v Kijevu. Objavljen je bil posnetek, ki naj bi osramotil ruske tajne službe. Medtem se ruska družba razpada, Kremelj pa prikazuje enotnost in neizbežno zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža peti obletnici.

Visoki predstavnik ruske vojske je ameriškemu vojaškemu atašeju v Moskvi uradno predal dele brezpilotnega letalnika, ki naj bi po trditvah Kremlja dokazovali vpletenost ukrajinske vojske v nedavni poskus napada na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruska stran trdi, da pridobljeni podatki z letalnika nedvoumno potrjujejo načrtovan napad na predsedniški objekt, kar Kijev kategorično zanika. Ukrajinske oblasti so obtožbe označile za rusko provokacijo in iskanje izgovorov za nadaljnje stopnjevanje agresije. Istočasno se je oglasil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je opozoril na silovitost ruskih napadov z droni. Po njegovih besedah je Rusija v zadnjem dnevu proti ukrajinski infrastrukturi poslala več kot 200 brezpilotnih letalnikov, kar po mnenju Kijeva dokazuje, da Moskva v novem letu ne kaže namere po umiritvi razmer. V ozadju teh dogodkov se pojavljajo tudi poročila o usmerjenih dezinformacijah; ukrajinska stran naj bi denimo uprizorila smrt Denisa Kapustina, vodje ruske milice, ki se bori na strani Ukrajine, da bi s tem preprečila dejanski atentat nanj.

Ruske oblasti so Združenim državam Amerike predale dokumentacijo in podatke, ki naj bi dokazovali ukrajinski napad z brezpilotniki na uradno rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah Moskve naj bi dešifrirani podatki iz določenih dronov potrjevali njihovo pot in cilj, kar Kremelj interpretira kot poskus atentata in dejanje državnega terorizma. Kljub predloženim materialom ameriška obveščevalna agencija CIA in drugi zahodni viri ostajajo izrazito skeptični, saj doslej niso odkrili nobenih neodvisnih dokazov, ki bi potrjevali, da je Kijev dejansko načrtoval ali izvedel takšen napad. Medtem ko Rusija poskuša svojo različico dogodkov podkrepiti z digitalnimi dokazi, analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za politično motivirano kampanjo, namenjeno opravičevanju nadaljnje eskalacije vojaških operacij v Ukrajini. Poročila hkrati navajajo, da je Rusija v okviru spopadov doslej uporabila že več kot 54.000 dronov, kar še dodatno obremenjuje rusko gospodarstvo, saj vojna za navadne državljane postaja vse dražja. Napetosti med Washingtonom in Moskvo se zaradi teh obtožb še stopnjujejo, čeprav kanali za izmenjavo obveščevalnih podatkov očitno ostajajo odprti.

Nekdanji analitik ameriške obveščevalne službe CIA Larry Johnson je v oddaji na kanalu Daniel Davis opozoril, da se bo Ukrajina verjetno soočila z izjemno ostrimi povračilnimi ukrepi Rusije po domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Johnson je poudaril, da bi takšna dejanja Kijeva lahko sprožila odziv Moskve brez primere, kar bi še dodatno zaostrilo konflikt med državama. Ruska stran trdi, da je bil napad načrtovan in izveden v več fazah, medtem ko Ukrajina vpletenost uradno zanika. Incident je v mednarodni javnosti sprožil različne odzive, od skepticizma evropskih diplomatov do obsodb zaveznic Rusije. Johnsonovo opozorilo prihaja v času povečanih napetosti in vprašanj o prihodnjih korakih Rusije v vojni v Ukrajini, saj Kremelj takšne napade na svoje simbole oblasti interpretira kot neposredne teroristične grožnje državni varnosti.

Rusko obrambno ministrstvo je zanikalo izvedbo napadov na Harkov, trdeč, da ukrajinske obtožbe ne ustrezajo resnici in da Kijev s tem poskuša preusmeriti pozornost od terorističnega napada v Hersonski oblasti. Volodimir Zelenski je ostro obsodil ruski napad na Harkov, kjer je bila zadeta stanovanjska stavba, pri čemer je bilo ranjenih najmanj 25 ljudi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini. V razmeroma kratkem govoru, ki ga je v osrednji Rusiji predvajal ob polnoči, je Putin ruske vojakov označil za heroje in poudaril, da sta narodna enotnost ter medsebojna podpora ključni gonili države k novim dosežkom. Čeprav vojna vstopa v četrto leto, se je predsednik v svojem sporočilu izognil podrobnejšim razpravam o samem poteku spopadov ali morebitnih mirovnih pogajanjih. Nagovor je bil posnet pred obzidjem Kremlja, pri čemer je Putin poudaril, da Rusija verjame v svojo pot in v uspeh »specialne vojaške operacije«. Kljub temu da so v decembru 2025 potekali pogovori med ruskimi in ameriškimi predstavniki v Miamiju glede morebitne mirovne rešitve, Putin teh diplomatskih prizadevanj v govoru ni omenil. Namesto tega se je osredotočil na dvigovanje morale prebivalstva in utrjevanje podobe Rusije kot nepremagljive sile, ki bo svoje cilje dosegla ne glede na mednarodne pritiske. Njegov nastop je bil usmerjen predvsem v notranjepolitično stabilnost in projekcijo odločnosti v času, ko ukrajinski predsednik Zelenski še naprej poziva k mednarodni podpori za svoj mirovni načrt.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla smrtonosen napad z droni na hotel v delu Hersona, ki ga nadzoruje Moskva, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, ki so praznovali novo leto. Rusija je obsodila tudi molk zahodnih držav glede ukrajinskega napada in ga označila za 'terorizem', kar naj bi bilo enako 'odprti vpletenosti'.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v zmago Rusije v vojni proti Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V kratkem govoru, ki ga je ob 23.57 po moskovskem času v živo predvajal Kremelj, je predsednik ruske vojakov označil za heroje in poudaril, da sta enotnost naroda ter medsebojna podpora ključna gonila države pri doseganju novih ciljev. Kljub temu da je vojna vstopila v četrto leto, je Putin v svojem nastopu le bežno omenil same spopade in se sploh ni dotaknil mirovnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Medtem ko se je svet pripravljal na praznovanje novega leta, je Putinov nastop deloval kot poskus projiciranja odločnosti in stabilnosti. Medtem ko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski še naprej poziva k mednarodnim mirovnim prizadevanjem, je ruski voditelj poudaril, da bo Rusija dosegla svoje cilje. Govor je bil kratek in se je osredotočal predvsem na notranjo kohezijo in pohvalo oboroženim silam, kar nakazuje na nadaljevanje trenutne vojaške strategije brez večjih diplomatskih popuščanj v bližnji prihodnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru zatrdil, da Rusija verjame v svojo končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer ofenziva traja že skoraj štiri leta. Putin je državljane pozval k podpori vojakom na fronti in poudaril enotnost naroda. Hkrati je rusko vojaško poveljstvo pod vodstvom generala Valerija Gerasimova odredilo vzpostavitev obsežnih "tamponskih območij" globoko znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Namen teh ukrepov naj bi bila zaščita ruskih obmejnih območij pred napadi, vendar kritiki opozarjajo na trajno zasedbo novega ozemlja. Na diplomatskem področju je odmevala poteza novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je delil javni zapis, v katerem za neuspeh mirovnih pogovorov neposredno krivi Putina in rusko stran. Trump je s tem zmanjšal verodostojnost ruskih trditev, da Kijev zavrača mir. Razmere so se dodatno zaostrile po poročilih o napadih z droni v regiji Herson, kjer naj bi po ruskih navedbah umrlo več kot 20 civilistov. Medtem ko Moskva obtožuje Ukrajino terorizma, ameriški obveščevalci zavračajo ruske trditve o poskusih atentata na Putina v njegovih rezidencah.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija verjame v vojaško zmago v Ukrajini, kjer ofenziva traja že skoraj štiri leta. Medtem ko je Putin pozival k narodni enotnosti in podpori herojem na fronti, je ruska vojska pod vodstvom generala Valerija Gerasimova začela izvajati nove ukaze o vzpostavitvi globokih varovalnih pasov v ukrajinskih regijah Sumi in Harkov. Namen teh območij naj bi bila zaščita ruskih obmejnih naselij pred ukrajinskimi napadi, kar nakazuje na namero Moskve po trajnem nadzoru nad zasedenimi ozemlji. Na mednarodnem prizorišču je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump delil kritičen zapis, ki za neuspeh mirovnih pogajanj neposredno krivi Putina in njegovo retoriko. Trumpovo stališče sovpada z informacijami ameriških varnostnih organov, ki so zavrnili ruske trditve o ukrajinskem poskusu atentata na Putina z droni. Razmere na terenu ostajajo napete, saj Rusija poroča o smrtonosnem ukrajinskem napadu z droni na civilne objekte v regiji Herson med novoletnim praznovanjem, kar je dodatno ohladilo diplomatska prizadevanja za mir.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru narodu poudaril neomajno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, medtem ko se konflikt približuje svojemu četrtemu letu. V razmeroma kratkem govoru je ruske vojakov označil za junake in se osredotočil na projekcijo vojaške moči ter nacionalne enotnosti. Kljub temu da so v ozadju potekali diplomatski pritiski in pogovori pod okriljem novoizvoljene ameriške administracije Donalda Trumpa, Putin v svojem nagovoru mirovnih pogajanj ali posebnih ameriških pobud za končanje vojne ni izrecno omenjal. Nagovor je minil v znamenju kljubovalnosti, saj je Kremelj želel domači javnosti poslati sporočilo stabilnosti in odločnosti. Medtem ko se na mednarodnem prizorišču krepijo ugibanja o morebitnih mirovnih načrtih, ki naj bi vključevali vzpostavitev varnostnih območij, je Putinova retorika ostala zvesta njegovim prejšnjim napovedim o doseganju vseh zastavljenih vojaških ciljev. Ruski voditelj je poudaril, da država verjame v svojo zmago, kar kaže na to, da Moskva kljub nedavnim stikom z ameriškimi odposlanci v Miamiju in Moskvi vsaj javno ne odstopa od svoje agresivne drže.

Ruske oblasti so sporočile, da so predstavnikom Združenih držav Amerike predale dekodirane podatke z ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi potrjevali načrtovan napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah Moskve so podatke pridobili iz drona, ki je bil sestreljen v začetku tedna v regiji Novgorod. Ruska stran trdi, da ti dokazi neizpodbitno potrjujejo namen Kijeva za napad na vrhovnega poveljnika ruske vojske. Kljub trditvam Kremlja je ameriška obveščevalna služba CIA navedbe zavrnila. Po njihovih analizah ukrajinski droni v zadnjem valu napadov na severu Rusije niso ciljali predsedniške rezidence. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti, ko je Rusija zaradi teh dogodkov že napovedala zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v vojni z Ukrajino, s čimer se dodatno otežujejo možnosti za skorajšnjo diplomatsko rešitev konflikta.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil neomajno prepričanje v rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V svojem nastopu je ruske vojakov označil za heroje in poudaril, da je država vpletena v eksistencialni boj proti Zahodu. Nagovor je bil v primerjavi s prejšnjimi leti razmeroma kratek, Putin pa se v njem ni neposredno dotaknil mirovnih prizadevanj, ki jih pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike spodbuja predsednik Donald Trump. Kljub povečanemu diplomatskemu pritisku iz Washingtona, kjer Donald Trump napoveduje hitro rešitev konflikta, je Putinov ton ostal kljubovalen. Predsednik je poudaril, da Rusija verjame v svojo pot in da vojaške operacije potekajo po načrtih. Izjave so bile podane v času, ko se Moskva in Kijev spopadata z novimi napetostmi, saj Kremelj obtožuje ukrajinsko stran domnevnega napada na predsednikovo rezidenco, kar dodatno zaostruje pogoje za morebitna mirovna pogajanja v letu 2026.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je potrdila, da je uprizorila smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa, da bi prelisičila Rusijo. Operacija je razkrila, da so ruske specialne enote naročile Kapustinovo likvidacijo in za to namenile 500.000 ameriških dolarjev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v najnovejši izjavi izrazil optimizem glede končanja vojne z Rusijo, saj meni, da je država le še deset odstotkov oddaljena od končnega mirovnega sporazuma. Zelenski je poudaril, da je nujno doseči trajen mir, ki bo končal skoraj štiri leta trajajočo rusko agresijo. Kljub optimističnim tonom iz Kijeva pa razmere na terenu in mednarodnem diplomatskem prizorišču ostajajo zapletene. Medtem ko se krepijo upanja na diplomatsko rešitev, se pojavljajo nasprotujoče si informacije o incidentih, ki bi lahko proces ustavili. Ukrajina in Združene države Amerike so odločno zanikale navedbe o domnevnem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki so se pojavile v nekaterih poročilih. Hkrati so ukrajinske obveščevalne službe (HUR) razkrile podrobnosti o operaciji, v kateri so uprizorile smrt ruskega vodje milic, ki sedaj sodeluje z ukrajinskimi silami. Napetosti med Moskvo, Kijevom in Washingtonom se nadaljujejo tudi zaradi nenehnih napadov z droni na obeh straneh meje. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko ti dogodki, kljub besedam Zelenskega o bližini miru, dejansko zavrli pogajalski proces. Ukrajina še naprej vztraja pri obrambi svoje suverenosti, medtem ko mednarodni zavezniki spremljajo vsako potezo Kremlja glede pripravljenosti na dejanska pogajanja.

Ameriški obveščevalni uradniki, podprti z analizo agencije CIA, so ugotovili, da nedavni napad z brezpilotnimi letalniki ni bil uperjen proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ali kateri koli izmed njegovih rezidenc. Ameriške varnostne službe so po temeljiti preiskavi dogodka, ki je povzročil precejšnjo zaostritev na diplomatskem parketu, zavrnile navedbe Kremlja o domnevnem poskusu atentata. Po navedbah ameriških medijev so obveščevalci sklenili, da operacija ukrajinskih sil ni imela za cilj fizične odstranitve ruskega voditelja. Ta ugotovitev ameriške strani neposredno nasprotuje trditvam Moskve, ki je dogodek označila za teroristično dejanje in napad na rusko državo. Do uradne ocene ameriških služb prihaja v trenutku, ko so odnosi med Washingtonom, Moskvo in Kijevom izjemno napeti, saj je Rusija domnevni napad uporabila kot povod za zaostritev svojih pogojev v morebitnih mirovnih pogajanjih. Ameriška stran s to objavo poskuša zmanjšati nevarnost nadaljnje eskalacije spopadov, ki bi jo lahko sprožile neutemeljene obtožbe o napadih na najvišje predstavnike države.

CIA je ocenila, da Ukrajina ni ciljala na rezidenco Vladimirja Putina v nedavnem napadu z droni v severni Rusiji, s čimer je zanikala trditve Kremlja. Rusija je od ZDA zahtevala, da prenehajo preganjati tanker, ki je plul iz Irana v Venezuelo in je vpisan v ruski register.

Rusko ministrstvo za obrambo je objavila videoposnetke mbetkov ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, ki so bili po njihovih navedbah sestreljeni med poskusom napada na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Moskva s temi objavami zavrača trditve Kijeva, da gre za zrežiran dogodek, namenjen spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Tehnična ekspertiza navigacijskega sistema enega izmed dronov, sestreljenih 29. decembra, naj bi razkrila datoteko s poletno nalogo, ki je kot končni cilj določala objekt znotraj predsedniške rezidence. Ruski obveščevalci trdijo, da so uspešno dešifrirali podatke, ki potrjujejo neposredno namero za napad na vrhovnega poveljnika ruske vojske. Dogodek je sprožil ostre odzive v Kremlju, kjer Zahod obtožujejo zanikanja napada, medtem ko Ukrajina in njeni zavezniki še naprej izražajo dvome o verodostojnosti ruskih dokazov. Napetosti so se stopnjevale prav v času, ko so se v mednarodni javnosti pojavila ugibanja o morebitnih novih mirovnih pogajanjih, ki naj bi jih spodbujal novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump.

Ruske oblasti so Ukrajino obtožile izvedbe napada z brezpilotnimi letalniki na hotel in kavarno v zasedenem obmorskem kraju, pri čemer naj bi po navedbah Moskve umrlo 24 ljudi. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru hkrati poudaril odločenost za zmago v Ukrajini in vojsko označil za heroje, medtem ko vojna vstopa v četrto oziroma peto leto po ruskem štetju. Kljub ostrim obtožbam iz Kremlja pa ameriška obveščevalna služba CIA poroča, da so prejšnje navedbe o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti po vsej verjetnosti neresnične oziroma del ruske propagande. Najnovejši dogodki sledijo obdobju intenzivnih diplomatskih dejavnosti in stopnjevanja napetosti na bojišču. Medtem ko so se v preteklih mesecih vrstile novice o morebitnih mirovnih pogajanjih v Miamiju in Ženevi, Rusija na terenu nadaljuje z napadi na strateške cilje, kot je Odesa, ter krepi svojo vojaško proizvodnjo. Razhajanja med navedbami Moskve o ukrajinskih »terorističnih dejanjih« in ugotovitvami zahodnih obveščevalnih služb kažejo na močno informacijsko vojno, ki spremlja vojaške operacije na tleh.

Rusija je ZDA predala domnevne dokaze, ki naj bi dokazovali načrtovani ukrajinski napad z dronom na eno od rezidenc predsednika Putina. Rusija trdi, da je ameriškim uradnikom predala dešifrirane podatke iz ukrajinskega drona. Ukrajina zanika obtožbe, medtem ko so ameriške obveščevalne službe skeptične. Strokovnjak za letalstvo poroča, da naj bi bilo območje Valdaja zaščiteno s 14 sistemi zračne obrambe.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da trdno verjame v rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Medtem ko je Putin vojno označil za eksistenčni boj proti Zahodu, so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilna območja, predvsem v Odesi, kjer je bilo ranjenih šest oseb, vključno z otroki. Ruska vojska je prav tako prejela ukaze za vzpostavitev novih »tamponskih območij« globoko znotraj ukrajinskega ozemlja v regijah Sumi in Harkov. Hkrati so Ukrajina, Združene države Amerike in Evropska unija odločno zavrnile ruske trditve o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo zasebno rezidenco v Novgorodski regiji. Kremelj je incident označil za teroristični poskus atentata in napovedal zaostritev svojih pogajalskih stališč, vendar zahodni obveščevalci in ukrajinski uradniki menijo, da gre za zrežirano provokacijo z namenom spodkopavanja mirovnih pogajanj. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij podprl stališče, da prav rusko vztrajanje pri vojni predstavlja glavno oviro do miru, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v svojem nagovoru poudaril, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen, a zahteva trdna varnostna jamstva.

Ameriški obveščevalni uradniki so po poročanju tujih tiskovnih agencij uspeli prepričati Donalda Trumpa, da Ukrajina ni izvedla napada z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Moskva je pred tem objavila videoposnetek mbetkov drona in vztrajala, da je bil cilj napada neposredno ruski predsednik, medtem ko Kijev takšne navedbe kategorično zavrača kot provokacijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odzivu na ruske trditve dejal, da gre za laži, s katerimi želi Kremelj upravičiti nadaljevanje vojne in morebitno stopnjevanje agresije. Rusko ministrstvo za obrambo je kljub temu objavilo posnetke, ki naj bi dokazovali ukrajinsko vpletenost, s čimer želi Moskva v mednarodni javnosti spodkopati prizadevanja za mir in obtožiti Zahod podpore terorističnim dejanjem. Dogajanje se odvija v času povečanih diplomatskih napetosti, ko se obe strani spopadata s pritiski glede morebitnih mirovnih pogajanj. Zelenski je poudaril, da so pogovori o miru še vedno oddaljeni, vendar ne nemogoči, medtem ko ameriška obveščevalna skupnost ocenjuje, da so ruske obtožbe o napadu na rezidenco del širše propagandne strategije za destabilizacijo mirovnih procesov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem novoletnem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v zmago Rusije v vojni proti Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Putin je v govoru, namenjenem predvsem vojakom na fronti, ruske borce označil za heroje in poudaril, da celotna država stoji za njimi. Vojno je ponovno uokviril kot eksistencialni boj za suverenost in prihodnost Rusije, pri čemer se je v nagovoru le bežno dotaknil mirovnih pogajanj, ki jih trenutno skušajo posredovati Združene države Amerike. Nagovor je potekal v senci zaostrenih napetosti, saj Kremelj obtožuje Kijev neuspešnega poskusa napada z droni na eno izmed Putinovih rezidenc. Rusija je incident označila za teroristično dejanje in napovedala povračilne ukrepe, medtem ko Ukrajina in zahodni uradniki obtožbe zavračajo kot fabricirane z namenom spodkopavanja mirovnih procesov. Istočasno so ruske sile stopnjevale napade na civilno infrastrukturo, vključno z droni v Odesi, kjer je bilo ranjenih več ljudi, med njimi tudi otroci. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nagovoru prav tako omenil, da je mirovni dogovor 90-odstotno pripravljen, vendar Rusija po njegovih besedah še vedno predstavlja glavno oviro do končnega miru.

CIA je ocenila, da Ukrajina v nedavnem napadu z droni na severu Rusije ni ciljala rezidence, ki jo uporablja ruski predsednik Vladimir Putin. S tem se je CIA postavila nasproti trditvam Kremlja, ki je Ukrajino obtožil poskusa atentata na Putina.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru, predvajanem ob vstopu v leto 2026, izrazil trdno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini. V nagovoru, ki je bil zaradi časovnih razlik najprej predvajan na ruskem Daljnem vzhodu, je Putin ruske vojnike označil za heroje in poudaril, da je država v boju za resnico in pravico neomajna. Vojno v sosednji državi, ki se bliža četrtemu letu trajanja, je znova interpretiral kot eksistencialni spopad z Zahodom ter pozval k nacionalni enotnosti. Obenem je Kremelj stopnjeval obtožbe proti Kijevu, češ da je Ukrajina z droni napadla eno izmed Putinovih rezidenc v Novgorodu. Rusko zunanje ministrstvo je ob tem zagrozilo s povračilnimi ukrepi in revizijo stališč v mirovnih pogajanjih. Ukrajinske in evropske oblasti so navedbe o napadu odločno zavrnile kot provokacijo, namenjeno spodkopavanju diplomatskih prizadevanj. Medtem ko je Putin nagovarjal državljane, so ruska brezpilotna letala v Odesi poškodovala stanovanjske bloke in energetsko infrastrukturo, pri čemer je bilo ranjenih več ljudi, vključno z otroki. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nagovoru poudaril, da je mirovni dogovor dosežen v 90 odstotkih, vendar je opozoril, da Ukrajina ne bo pristala na mir za vsako ceno. Ameriški obveščevalni viri in predsednik Donald Trump so izrazili dvom o ruskih trditvah glede napada na rezidenco, pri čemer je Trump namignil, da Rusija s takšnimi obtožbami sama ovira pot do miru.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje, da bo Rusija dosegla zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža svojemu četrtemu letu. V televizijskem nagovoru, predvajanem ob vstopu v leto 2026, je Putin vojake označil za heroje in poudaril, da gre za eksistencialni boj proti Zahodu. Ruski voditelj je pozval k narodni enotnosti in se izognil podrobnim informacijam o morebitnih mirovnih pogajanjih, ki naj bi potekala pod okriljem Združenih držav Amerike. Istočasno so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko infrastrukturo, pri čemer so droni v Odesi poškodovali stanovanjske stavbe in električno omrežje, ranjenih pa je bilo šest oseb, vključno s tremi otroki. Moskva je hkrati obtožila Kijev domnevnega poskusa napada z droni na eno izmed Putinovih rezidenc, kar so ukrajinske in evropske oblasti odločno zavrnile kot provokacijo. Po navedbah nekaterih analitikov bi lahko Rusija te trditve uporabila kot izgovor za zaostritev pogajalskih stališč ali prekinitev mirovnega procesa, ki ga poskuša posredovati administracija Donalda Trumpa.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje v končno rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža četrtemu letu trajanja. V televizijskem nagovoru, ki so ga ob vstopu v leto 2026 najprej predvajali na ruskem Daljnem vzhodu, je Putin udeležence vojaških operacij označil za heroje ter poudaril, da država stoji za njimi v besedah in dejanjih. Vojno je opisal kot eksistencialni boj za suverenost in prihodnost Rusije, pri čemer se je izognil neposredni omembi mirovnih pogajanj, ki jih poskušajo posredovati Združene države Amerike. Dogodek so zasenčile ostre obtožbe Kremlja, po katerih naj bi Ukrajina z droni napadla eno od Putinovih rezidenc. Moskva je dejanje označila za gnusno teroristično dejanje in napovedala povračilne ukrepe, medtem ko so ukrajinske in evropske oblasti obtožbe zavrnile kot neutemeljene. Kijev trdi, da gre za rusko fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Medtem ko Putin napoveduje zmago, se razmere na terenu ne umirjajo; ruski droni so v Odesi ranili šest ljudi, vključno s tremi otroki, ter resno poškodovali energetsko infrastrukturo, kar prebivalce v zimskih mesecih pušča brez ogrevanja in vode.

CIA je ocenila, da Ukrajina ni ciljala rezidence Vladimirja Putina v nedavnem napadu z droni na severu države, s čimer je ovrgla trditve ruskega voditelja. Donald Trump meni, da Rusija ovira dosego miru.

Rusija je izjavila, da je pridobila in dešifrirala datoteko iz ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovala, da je bil dron usmerjen proti ruski predsedniški rezidenci, in napovedala, da bo te informacije posredovala ZDA. CIA je ponovila, da je ocenila, da Ukrajina ni namerno ciljala na Putinovo rezidenco.

Ruske oblasti so z namenom pridobivanja dodatnih sredstev za nadaljevanje invazije v Ukrajini uradno zvišale stopnjo davka na dodano vrednost (DDV). Nova davčna politika, ki začne veljati z novim letom, je neposreden odziv na naraščajoče finančne potrebe ruske vojne ekonomije. Kremelj s tem ukrepom prelaga stroške vojaških operacij na pleča ruskih državljanov, saj vojna v Ukrajini zahteva vedno večja proračunska sredstva za vzdrževanje ofenzive. Preusmeritev v vojno gospodarstvo je povzročila povečan pritisk na državne finance, saj Moskva pospešeno vlaga v oborožitveno industrijo in logistiko. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo povišanje DDV-ja prineslo več milijard dodatnih prihodkov v državno blagajno, kar bo Rusiji omogočilo podaljšanje konfliktov kljub mednarodnim sankcijam. Ukrep obenem kaže na dolgoročno naravnanost Rusije k vzdrževanju vojaške moči, medtem ko se prebivalstvo spopada z višjimi življenjskimi stroški in inflacijo.