Objavljeno: pred dvema urama
Ukrajinska varnostna služba (SBU) in obveščevalne službe so izdale opozorilo, da Ruska federacija pripravlja obsežne oborožene provokacije, ki bi se lahko zgodile v času pravoslavnega božiča, 7. januarja. Po navedbah Kijeva namerava Kremelj izvesti napade na verske objekte ali druge simbole z visokim pomenom, bodisi na ruskem ozemlju bodisi na okupiranih območjih Ukrajine. Cilj teh operacij pod tujo zastavo naj bi bil očrniti Ukrajino, ki bi jo z uporabo zahodnih dronov okrivili za napade, ter s tem namerno zmotiti mirovna pogajanja, ki potekajo pod okriljem Združenih držav Amerike.
Ob tem so ukrajinski viri razkrili podatke o trenutnem obsegu ruske okupacije, ki obsega 116.165 kvadratnih kilometrov oziroma slabo petino celotnega ukrajinskega ozemlja. To vključuje Krim in dele regij, ki so bili zasedeni po začetku invazije leta 2022. Hkrati je Ukrajina odredila evakuacijo približno 3000 otrok z ogroženih območij, medtem ko na fronti še naprej spodbujajo ruske vojnike k prostovoljni predaji. Napetosti se stopnjujejo tudi zaradi nedavnih ruskih obtožb o domnevnem ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco, kar predsednik Zelenski odločno zavrača kot poskus spodkopavanja diplomatskih prizadevanj za mir.
30. dec. 2025
Rusija je obtožila Ukrajino napada na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti, kar je povzročilo zaostritev ruskih stališč v pogajanjih. Kijev je navedbe odločno zavrnil, hkrati pa je Ukrajina določila obseg vojske na 800.000 pripadnikov za zagotavljanje dolgoročne obrambe.
12. dec. 2025
Evropska unija je sprejela korake za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini, kar je sprožilo ostre odzive Moskve in napovedi tožb. Kremelj je v tem obdobju izrazil pripravljenost na pogajanja, vendar ob pogoju znatnih ozemeljskih koncesij v Donecku.
20. nov. 2025
Pojavili so se različni mirovni predlogi, vključno z načrtom Donalda Trumpa, ki predvideva ozemeljske koncesije Rusiji. Kremelj je pozval Kijev k pogovorom, preden bi Ukrajina izgubila še več ozemlja, medtem ko je Putin načrt označil za morebitno osnovo za mir.
30. okt. 2025
Rusija je testirala napredne jedrske sisteme, kot sta raketa Orešnik in torpedo Posejdon. Putin je hkrati odredil kratke prekinitve ognja v obkoljenih mestih, kot sta Pokrovsk in Kupjansk, da bi tujim novinarjem prikazal rusko videnje razmer na fronti.
"Z visoko verjetnostjo napovedujemo prehod z manipulativnega vpliva na oborožene provokacije, ki bodo povzročile znatne človeške izgube."
"Rusija želi spodkopati napredek, ki sta ga Ukrajina in ZDA dosegli v mirovnih pogovorih."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Varnostna služba Ukrajine (SBU) | nevtralno |
| Vladimir Putin | Negativno |
| Volodimir Zelenski | Pozitivno |
| Kremelj | Negativno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje v Ukrajini neposredno vpliva na evropsko varnostno arhitekturo in stabilnost celotne regije, kar je ključnega pomena za Slovenijo kot članico EU in zveze NATO. morebitna stopnjevanja spopadov ali propad mirovnih pogajanj bi lahko povzročila nove migracijske pritiske in gospodarske nestabilnosti, ki se odražajo tudi na slovenskem trgu.
Slovenija aktivno podpira ukrajinsko ozemeljsko celovitost, zato so informacije o obsegu okupacije (skoraj 20 odstotkov države) relevantne za oblikovanje slovenske zunanje politike in stališč znotraj mednarodnih organizacij.
Ukrajina je sporočila, da je Rusija po pomoti sestrelila lastno lovsko letalo Su-30 nad Krimom med obrambo pred ukrajinskimi droni. Informacijo so potrdili tudi ruski neodvisni viri.
Ukrajinski napadi z droni na rusko naftno infrastrukturo so povzročili rast cen nafte. Rusija je poročala, da sta ženska in njen vnuk umrla v ukrajinskem napadu z droni. Rusija je izvedla obsežen napad z 595 droni in raketami na Kijev in druga ukrajinska območja.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožil Rusijo, da poskuša sprožiti jedrske incidente. Skupina G7 je napovedala sankcije proti ruski nafti. Hkrati poročajo, da ukrajinska vojska prestreza vse manj ruskih raket, izstreljenih na ukrajinske vojaško-industrijske objekte, saj naj bi Rusija izboljšala svoje rakete. Ruske sile so napadle tudi Sumsko oblast, cilj pa naj bi bila območja, kjer so zbrane ukrajinske enote.
Nekdanji ukrajinski premier Mikola Azarov je predlagal, da je požar v poslopju vlade v Kijevu povzročila zračna obramba. General Oleksandr Syrskyi je poročal, da so ukrajinske sile preprečile rusko ofenzivo v avgustu in ponovno zavzele 58 kvadratnih kilometrov ozemlja. Reuters pa je objavil seznam Putinovih zahtev Ukrajini, ki se nanašajo na ozemlja Donecke in Luganske regije.
Ukrajina je prekinila diplomatske odnose z Nikaragvo zaradi podpore Rusiji in priznanja zasedenih ukrajinskih ozemelj. Rusija je izvedla največji napad na ukrajinsko plinsko infrastrukturo od začetka vojne, pri čemer so bili prizadeti objekti Naftogasa v Harkovski in Poltavski oblasti. Ukrajinski droni so napadli kemični obrat Azot v ruskem Permskem okraju, kar je začasno prekinilo proizvodnjo.
Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da bi bili zahodni vojaki, ki bi bili napoteni v Ukrajino, legitimna tarča za ruski napad. Prav tako je dejal, da so mnoga zahodna podjetja ob odhodu iz Rusije leta 2022 popolnoma zanemarila svoje izgube in da se želijo vrniti na ruski trg. Putin je napovedal nadaljevanje vojne v Ukrajini, če ne bo dosežen mirovni sporazum. Donald Trump naj bi kmalu govoril s Putinom.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Varnostna služba Ukrajine (SBU) | nevtralno |
| Vladimir Putin | Negativno |
| Volodimir Zelenski | Pozitivno |
| Kremelj | Negativno |
Dogajanje v Ukrajini neposredno vpliva na evropsko varnostno arhitekturo in stabilnost celotne regije, kar je ključnega pomena za Slovenijo kot članico EU in zveze NATO. morebitna stopnjevanja spopadov ali propad mirovnih pogajanj bi lahko povzročila nove migracijske pritiske in gospodarske nestabilnosti, ki se odražajo tudi na slovenskem trgu.
Slovenija aktivno podpira ukrajinsko ozemeljsko celovitost, zato so informacije o obsegu okupacije (skoraj 20 odstotkov države) relevantne za oblikovanje slovenske zunanje politike in stališč znotraj mednarodnih organizacij.