Združene države Amerike izvedle obsežen napad na Venezuelo

Združene države Amerike so v soboto sprožile obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, kar predstavlja najnovejšo v dolgem nizu ameriških intervencij v Latinski Ameriki. Napad se je zgodil po obdobju stopnjevanih napetosti, med katerimi je venezuelski predsednik Nicolas Maduro Washington večkrat pozval k miru in opozarjal pred »noro vojno«. Ameriška administracija je operacijo utemeljila kot del širše strategije proti režimu chavizma, medtem ko Caracas trdi, da gre za nezakonit poskus zrušitve legitimne oblasti. Zgodovina odnosov med državama je zaznamovana s številnimi obtožbami o vmešavanju. Že pokojni predsednik Hugo Chavez in njegov naslednik Maduro sta Združene države Amerike redno obtoževala podpore državnim udarom, vključno s tistim iz leta 2002, ko je bil Chavez za dva dni odstranjen s položaja. Trenutna vojaška akcija sledi odobritvi obveščevalnih operacij s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar je venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino Lopez označil za vnaprej obsojeno na neuspeh. Latinskoameriška regija tako ponovno postaja prizorišče neposrednega vojaškega posredovanja velesile, kar obuja spomine na hladnovojne operacije proti Castru in drugim levičarskim voditeljem.

Združene države Amerike so v noči na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo zaznamovale silovite eksplozije v prestolnici Caracas. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da gre za napad velikega obsega, ki sledi njegovim predhodnim opozorilom o vojaškem posredovanju zaradi domnevne vpletenosti venezuelskega režima v trgovino z drogami in organiziran kriminal. Po poročilih so bile tarče napadov predvsem vojaške instalacije in strateška infrastruktura v okolici prestolnice. Venezuelska vlada pod vodstvom Nicolása Madura je operacijo ostro obsodila in jo označila za »zelo resno vojaško agresijo«. Maduro je državljane pozval k splošni mobilizaciji za obrambo suverenosti države, medtem ko so poročila z terena potrdila več detonacij, ki so pretresle Caracas. Do stopnjevanja napetosti prihaja po obdobju intenzivnega ameriškega pritiska, vključno z gospodarskimi sankcijami in prejšnjimi omejenimi napadi z brezpilotnimi letalniki, kar zdaj prerašča v neposreden vojaški konflikt širših razsežnosti.

Venezuelska vlada pod vodstvom predsednika Nicolása Madura je obtožila Združene države Amerike neposredne vojaške agresije, potem ko naj bi ameriški predsednik Donald Trump odredil zračne napade na prestolnico Caracas. V soboto zjutraj so prebivalci poročali o močnih eksplozijah in preletih bojnih letal na nizki nadmorski višini, kar je povzročilo preplah v državi. Madurov režim je dogodke označil za dejanje imperialistične agresije, katere namen je prevzem nadzora nad naravnimi viri države, predvsem nafto. Zaradi napadov je bila v Venezueli razglašena izredna stopnja zunanjih nemirov, oblast pa opozarja, da bi takšne poteze Washingtona lahko pahnile celotno Latinsko Ameriko v kaos. Po navedbah uradnega Caracasa gre za najhujšo eskalacijo napetosti do zdaj, ki sledi dolgotrajnemu obdobju sankcij in diplomatskih pritiskov. Bela hiša teh konkretnih navedb o zračnih napadih na prestolnico še ni podrobneje komentirala, so pa ameriški viri v preteklosti že potrdili povečano vojaško aktivnost v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, v katerih so ZDA Venezuelo obtoževale vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in podpiranja terorističnih organizacij. Ta vojaški poseg bi lahko pomenil začetek širšega prizadevanja ZDA za nasilno zamenjavo režima v državi, kar bi korenito spremenilo geopolitično sliko Južne Amerike.