Venezuelci po svetu različno reagirali na zajetje Madura, medtem ko negotovost glede prihodnosti Venezuele ostaja
Objavljeno: 3. 1. 2026 12:42
3. jan 14:34
Venezuelci po svetu so različno reagirali na zajetje Nicolása Madura. V Madridu in Barranquilli so številni izrazili veselje in upanje, medtem ko so drugi zaskrbljeni zaradi prihodnosti države. Kljub zajetju Madura pa negotovost glede politične prihodnosti Venezuele ostaja, obstaja možnost preživetja chavizma, pojavljajo pa se tudi vprašanja glede vloge ministra za obrambo.
3. jan 12:33
Venezuelci na Nizozemskem so izrazili mešane občutke glede napadov Združenih držav na Venezuelo in zajetja predsednika Nicolása Madura, medtem ko so bili nekateri v Venezueli ogorčeni, so drugi v tujini slavili.
Venezuelci po svetu so različno reagirali na zajetje Nicolása Madura. V Madridu in Barranquilli so številni izrazili veselje in upanje, medtem ko so drugi zaskrbljeni zaradi prihodnosti države. Kljub zajetju Madura pa negotovost glede politične prihodnosti Venezuele ostaja, obstaja možnost preživetja chavizma, pojavljajo pa se tudi vprašanja glede vloge ministra za obrambo.
Kronologija dogodkov
30. dec. 2025 :Prvi ameriški zračni napadi na venezuelsko kopno.Predsednik Donald Trump je potrdil, da so ZDA izvedle prvi neposredni napad na cilje na venezuelskem kopnu s pomočjo agencije CIA in brezpilotnih letal. Operacija je bila usmerjena proti ključni infrastrukturi, Maduro pa je po napadih zahteval mednarodno preiskavo in aktivacijo obrambnih mehanizmov.
2. dec. 2025 :Stopnjevanje retorike in špekulacije o begu.Napetosti med Caracasom in Washingtonom so se stopnjevale, ko je Maduro zavrnil pogoje ZDA za mir in poudaril, da moč države temelji na oboroženem ljudstvu. Istočasno so se v mednarodni javnosti pojavile prve špekulacije o njegovem morebitnem begu iz države.
18. okt. 2025 :Vzpostavitev celovitih obrambnih con.Venezuela je zaključila vzpostavitev obrambnega načrta 'Independencia 200', ki je predvideval formiranje posebnih obrambnih con po vsej državi. Ukrep je bil neposreden odgovor na grožnje z ameriškim vojaškim posredovanjem.
4. okt. 2025 :Regionalna obsodba ameriške prisotnosti.Deset latinskoameriških držav je obsodilo vdor ameriških bojnih letal v bližini venezuelske obale. Incident je sprožil ostre odzive v regiji, medtem ko so ZDA krepile prisotnost pod pretvezo boja proti narkoterorizmu.
10. sep. 2025 :Opozorila o bombardiranju in božični ukrepi.Ameriški uradniki so napovedali, da bi operacije proti trgovini z drogami lahko privedle do odstavitve Madura. Ta je v odziv na pritiske in za spodbujanje gospodarstva že drugič zapored odredil predčasen začetek božičnih praznovanj z oktobrom.
24. avg. 2025 :Povečana vojaška pripravljenost in nagrade za aretacijo.Zaradi bližine ameriških bojnih ladij je Venezuela povečala stopnjo vojaške pripravljenosti. V istem obdobju je Donald Trump podvojil nagrado za Madurovo aretacijo na 50 milijonov dolarjev zaradi obtožb o trgovini z narkotiki.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli ima pomemben vpliv na globalne energetske trge, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Vsaka destabilizacija v regiji neposredno vpliva na cene energentov, kar se odraža tudi v slovenskem gospodarstvu in pri cenah goriv.
Slovenija kot članica Evropske unije in zveze NATO sledi skupni zunanji politiki do vprašanj demokracije in vladavine prava v Latinski Ameriki. Neposreden vojaški poseg ZDA v suvereni državi predstavlja precedens, ki bo zahteval jasno diplomatsko opredelitev slovenskega ministrstva za zunanje in evropske zadeve.
Opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia je pozval k enotnosti in demokratičnemu prehodu v Venezueli. Kot »predsednik Venezuelcev« je pozval oborožene sile, naj »izpolnijo« svojo dolžnost.
Venezuelski izseljenci v Združenih državah Amerike in Čilu so z navdušenjem sprejeli novico o prijetju predsednika Nicolása Madura, ki so ga izvedle ameriške vojaške sile. V Doralu na Floridi se je množica zbrala v kultnem lokalu El Arepazo, ki velja za središče venezuelske skupnosti, kjer so proslavljali konec njegove vladavine. Podobni prizori so se odvijali v čilski prestolnici Santiago, kjer so tisoči Venezuelcev s trobljenjem, zastavami in vzkliki svobode zasedli mestne ulice.
Operacija ameriške vojske, ki je privedla do padca režima, je sprožila spontana praznovanja po celotni latinskoameriški regiji in v ZDA. Protestniki so z razbijanjem po posodah, znanem kot cacerolazos, izražali olajšanje nad koncem dolgoletnega političnega in gospodarskega pritiska. Čeprav so Madura v preteklosti podpirali določeni regionalni voditelji, je njegovo prijetje simbolno končalo obdobje, ki so ga zaznamovali očitki o pomanjkanju demokracije in avtoritarnem vodenju države.
V prestolnici Venezuele, Caracas, je v soboto okoli druge ure zjutraj po lokalnem času odjeknilo najmanj sedem močnih eksplozij. Po poročilih lokalnih virov so prebivalce prestrašili tudi nizki preleti letal, ki so v zgodnjih jutranjih urah preletavala mesto. Dogodek je med prebivalstvom povzročil precejšnjo paniko, saj so številni ljudje v strahu pred morebitnim stopnjevanjem nasilja ali vojaškim posredovanjem zbežali na mestne ulice.
Natančen vzrok eksplozij in namen vojaških preletov za zdaj ostajata nepojasnjena, saj uradne oblasti še niso podale podrobnejših informacij o incidentu. Poročila o morebitnih žrtvah ali gmotni škodi prav tako še niso na voljo. Razmere v državi so sicer že dlje časa napete zaradi političnih nestabilnosti, današnji dogodki pa so dodatno zaostrili varnostne razmere v Karakasu. Lokalne oblasti so pozvale državljane k previdnosti, medtem ko se po družbenih omrežjih širijo številni posnetki detonacij in vojaških zračnih plovil nad mestom.
V glavnem mestu Venezuele, Caracasu, je ponoči odjeknilo več močnih eksplozij, ki so v nekaterih delih mesta povzročile izpad električne energije. Venezuelske oblasti so incident označile za dejanje vojaške agresije s strani Združenih držav Amerike in razglasile izredno stanje. Po navedbah lokalnih virov so bili nad mestom opaženi zrakoplovi, vključno s helikopterji tipa CH-47, ki so del oborožitve ameriške vojske.
Bela hiša in administracija novoizvoljenega predsednika Trumpa sta se na poročila o dogodkih odzvali previdno. Združene države Amerike so potrdile, da so seznanjene s poročili o eksplozijah in preletih zrakoplovov, vendar uradne vpletenosti v domnevne napade niso potrdile. Dogodek se je zgodil v času izjemno zaostrenih odnosov med državama, ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v regiji.
Po ameriški vojaški operaciji, ki je pripeljala do aretacije Nicolása Madura, so ZDA izrazile namen »voditi« tranzicijo v Venezueli. Ameriški predsednik Trump trdi, da bo ZDA povrnila nafto, ki naj bi jo Venezuela ukradla, čeprav strokovnjaki dvomijo o pravni podlagi za takšno zahtevo. Operacija je povzročila padec cen nafte. Senator Schumer je kritiziral Trumpovo odločitev kot kršitev mednarodnega prava, medtem pa je danski veleposlanik opozoril na obrambne vezi glede ozemlja Grenlandije po provokativnem zapisu MAGA.
Sol, ki je zapustila Venezuelo pred več kot 11 leti, je načrtovala vrnitev domov za božič, a bo morala svoje načrte preložiti zaradi težav s potovanji. Številni Venezuelci se soočajo s podobnimi težavami zaradi izolacije države.
Dogajanje v Venezueli ima pomemben vpliv na globalne energetske trge, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Vsaka destabilizacija v regiji neposredno vpliva na cene energentov, kar se odraža tudi v slovenskem gospodarstvu in pri cenah goriv.
Slovenija kot članica Evropske unije in zveze NATO sledi skupni zunanji politiki do vprašanj demokracije in vladavine prava v Latinski Ameriki. Neposreden vojaški poseg ZDA v suvereni državi predstavlja precedens, ki bo zahteval jasno diplomatsko opredelitev slovenskega ministrstva za zunanje in evropske zadeve.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.