Iranski predsednik Pezeškian poudaril odgovornost oblasti za zaupanje javnosti

Agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) je v sredo med izvajanjem operacije v Minneapolisu ustrelil in ubil 37-letno žensko v njenem vozilu. Incident se je zgodil v okviru poostrenih ukrepov zvezne vlade pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa glede nadzora nad priseljenci. Smrt mlade ženske je sprožila val napetosti in nemirov v več večjih ameriških mestih, medtem ko se lokalne in zvezne oblasti spopadajo z različnimi interpretacijami dogodka. Župan Minneapolisa je ostro zavrnil navedbe zveznih oblasti, da je agent streljal v samoobrambi, in uradno različico dogodkov označil za nesmiselno. Guverner Minnesote je izpostavil, da so tovrstni dogodki neposredna posledica politike, ki temelji na ustvarjanju strahu in spodbujanju konfliktov. Kljub objavi videoposnetka, ki naj bi po nekaterih trditvah kazal, da je ženska z vozilom ogrožala policiste, so odzivi javnosti in lokalnih politikov izjemno kritični do uporabe smrtonosne sile. Predsednik Donald Trump je stopil v bran agenciji ICE in podprl ravnanje njenih uslužbencev, kar je še dodatno poglobilo politični razkol med Belo hišo in lokalnimi voditelji. Incident velja za enega najhujših primerov nasilja v sklopu aktualnih prizadevanj za deportacijo nezakonitih priseljencev, kar stopnjuje vprašanja o pooblastilih in nadzoru nad zveznimi organi na terenu.

Hossein Shariatmadari, vplivni urednik časnika Kayhan in tesen sodelavec iranskega vrhovnega voditelja, je v seriji izjav poudaril, da se Iran nahaja v stanju popolne gospodarske vojne, ki zahteva ustrezno vojaško oziroma bojno razporeditev. Shariatmadari je kritiziral trenutno vlado, ker naj bi zapravljala čas in priložnosti za nepomembna postranska vprašanja, kot sta vprašanji koncertov in spletnega filtriranja, namesto da bi se posvetila preprečevanju gospodarskega nezadovoljstva, ki ga po njegovih besedah načrtno spodbuja sovražnik. Po njegovem prepričanju so nasprotniki Irana ocenili, da se približuje ključni trenutek za napad, zato mora država identificirati sovražna oporišča in natančno udariti po nasprotnikovi 'Ahilovi peti'. Njegove besede odražajo stopnjevanje retorike znotraj iranskih konservativnih krogov, ki zagovarjajo tršo linijo in mobilizacijo vseh državnih virov za obrambo pred tujimi pritiski.

Priljubljeni glasbenik Mohsen Čavoši se je odzval na val žaljivk in sovražnega govora, ki so ga nanj naslovile opozicijske skupine v tujini po objavi njegove zadnje pesmi. Zaradi intenzivnosti napadov in številnih neprimernih komentarjev je bil umetnik prisiljen onemogočiti možnost komentiranja na svojih družbenih omrežjih. Čavoši je v javni objavi pojasnil svoje stališče in se neposredno naslovil na kritike, ki so ga napadali zaradi vsebine njegovega novega umetniškega dela. Incident odraža globoke napetosti med umetniki v Iranu in politično aktivno diasporo, ki pogosto izvaja pritisk na javne osebnosti glede njihovega političnega opredeljevanja. Čavoši, ki uživa velik ugled v domovini, se je s tem dejanjem odločno postavil proti spletnemu nadlegovanju, ki so ga sprožili nasprotniki režima v tujini. Njegova odločitev, da zapre komunikacijske kanale, poudarja vse težje pogoje za umetniško izražanje v polariziranem družbenem okolju.