V Iranu se je stopnjeval val protestov zaradi gospodarskih razmer, ubitih najmanj 27 ljudi

Cene surove nafte so se v zadnjih dveh trgovalnih dneh zvišale za več kot tri odstotke in dosegle najvišjo raven v zadnjih dveh tednih, saj so vlagatelji ocenjevali tveganja glede dobave iz Venezuele, Rusije, Iraka in Irana. Do preobrata je prišlo po predhodnem dvodnevnem padcu cen, na trg pa so močno vplivale nove grožnje takratnega ameriškega predsednika Donalda Trumpa Iranu ter napovedi strožjega nadzora nad venezuelskim naftnim izvozom. Trgovci so pozorno spremljali razvoj dogodkov v Venezueli, kjer so politične nestabilnosti in morebitne nove sankcije Združenih držav Amerike proti energetskemu sektorju povzročile negotovost pri oskrbi. Hkrati so se pojavili pomisleki glede stabilnosti proizvodnje v Rusiji in na Bližnjem vzhodu, kar je terminske pogodbe za nafto brent potisnilo navzgor za več kot dva dolarja na sod. Medtem ko so cene nafte in zlata ostale stabilne ali v porastu, so cene srebra nadaljevale padajoči trend. Vlagatelji ostajajo previdni zaradi geopolitičnih napetosti, ki neposredno vplivajo na energetske trge, saj bi kakršne koli motnje v proizvodnji ključnih izvoznic, kot sta Irak in Iran, lahko povzročile dodatna nihanja na svetovnem trgu energentov.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Iranska policija (FARAJA) je v uradni izjavi poudarila svojo vlogo pri zaščiti državljanov in nacionalne varnosti po nedavnih gospodarskih protestih, ki so zajeli dele države. Tiskovni predstavnik policije je dejal, da so nekatere skupine namerno poskušale izvajati pritisk na civiliste ter storitvene in policijske centre, da bi stopnjevale krizo in ustvarile pogoje za domnevne žrtve. Po navedbah policije so bili ti ukrepi usmerjeni v pretvarjanje civilnih protestov v nerede in upore. Institucije so napovedale, da bodo odločno preprečile kakršne koli poskuse destabilizacije države, ki naj bi jih spodbujali tuji sovražniki. Organi pregona so obljubili, da bodo do konca ščitili javni red in podpirali prebivalstvo, hkrati pa opozorili pred izkoriščanjem legitimnih gospodarskih pritožb trgovcev in širše javnosti za doseganje političnih ciljev. Razmere na terenu ostajajo pod nadzorom varnostnih sil, ki poudarjajo razliko med mirnim izražanjem nezadovoljstva in nasilnimi izgredi.