Iranske varnostne sile so v Teheranu nasilno razgnale protestnike, ki so se zbrali na osrednjem bazarju v iranski prestolnici. Po poročanju nevladnih organizacij in posnetkih na družbenih omrežjih je policija uporabila solzivec, da bi prekinila shod, na katerem so udeleženci vzklikali gesla v podporo nekdanji dinastiji Pahlavi in proti trenutnemu verskemu vodstvu države.
Kronologija dogodkov
27. jul. 2025 :Širši regionalni in globalni nemiri.V obdobju stopnjevanja napetosti so bili zabeleženi nasilni incidenti v Berlinu med propalestinskimi demonstracijami, kjer je bilo poškodovanih 17 policistov. Hkrati se je regija soočala s humanitarno krizo v Gazi in naravnimi nesrečami v Grčiji in Turčiji, kar kaže na obdobje povečane globalne nestabilnosti.
Val protestov, ki se širi po celotnem Iranu, je terjal že najmanj 27 smrtnih žrtev med demonstranti. Napetosti v državi se stopnjujejo, saj se protesti iz lokalnih nezadovoljstev spreminjajo v širši upor proti islamskemu režimu. Incident na velikem bazarju velja za simbolno pomembnega, saj ta del mesta tradicionalno velja za gospodarsko središče Teherana.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Iranu predstavlja splošno zanimanje za slovensko javnost zaradi vprašanj človekovih pravic in regionalne stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Čeprav dogodki nimajo neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo, Slovenija kot članica EU in mednarodnih organizacij spremlja kršitve človekovih pravic in varnostne razmere v tej regiji.
Podgoriška policija je zbrala izjave od 54 protestnikov, ki so ovirali uradnike komunalne policije pri izvajanju službenih nalog in niso upoštevali ukazov policije. Vse pridržane so izpustili brez zadrževanja. Uprava policije je zanikala navedbe o privedbi mladoletnikov med protestniki.
Po septembrskih protestih, ki so povzročili padec vlade, so nepalske oblasti aretirale več kot 400 ljudi. Policija je razkrila, da 423 posameznikov obtožujejo različnih kaznivih dejanj, vključno z umori in vandalizmom. V dveh dneh nasilja je bilo ubitih najmanj 76 ljudi.
V Pakistanu je prišlo do zaostritve nasilja v Kašmirju pod pakistansko upravo, kar je povzročilo zaskrbljenost mednarodnih organizacij za človekove pravice, kot je FORUM-ASIA. Indija je izdala izjavo, v kateri obsoja zatiranje protestov in izkoriščanje virov v tem območju s strani Pakistana, pri čemer je poudarila, da so protesti naravna posledica pakistanske vladavine. Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo zavedanje o protestih v Džamuju in Kašmirju, ki ga zaseda Pakistan.
Novi predsednik Peruja, José Jerí, zavrača odstop kljub množičnim protestom, ki jih vodijo aktivisti generacije Z. V protestih je umrla najmanj ena oseba, na desetine policistov pa je bilo ranjenih. Jeríjeva nova vlada se sooča s poskusom cenzure le nekaj dni po tem, ko je prevzel položaj.
V Iranu se je število smrtnih žrtev med zadnjim valom protestov povzpelo na najmanj 36, so sporočili aktivisti za človekove pravice. Protesti, ki trajajo že deset dni, so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad gospodarskimi razmerami v državi, vendar so hitro prerasli v širši protivladni upor. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile aretirale več kot 1200 ljudi, medtem ko se nasilje na ulicah iranskih mest stopnjuje.
Demonstranti izražajo globoko nezadovoljstvo z režimom, kar je privedlo do ostrih odzivov policije in paravojaških enot. Kljub poskusom oblasti, da bi z omejitvijo dostopa do spleta in uporabo sile zadušile nemire, se protesti širijo v različne province. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj število žrtev med civilisti še naprej narašča, razmere pa ostajajo nestabilne.
V Uithoornu in Houtenu so protesti proti morebitnim azilnim centrom v torek zvečer prerasli v izgrede. V Uithoornu so zaradi napovedanih protestov proti prihodu azilnih centrov zaprli sejo občinskega sveta za javnost in medije. Med prejšnjim protestom septembra je morala posredovati policija. V Houtenu in Uithoornu je policija aretirala najmanj sedem ljudi.
Dogajanje v Iranu predstavlja splošno zanimanje za slovensko javnost zaradi vprašanj človekovih pravic in regionalne stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Čeprav dogodki nimajo neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo, Slovenija kot članica EU in mednarodnih organizacij spremlja kršitve človekovih pravic in varnostne razmere v tej regiji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.