Izraelska vojska je danes sporočila, da je izvedla ciljno usmerjen letalski napad na raketno izstrelišče v bližini mesta Gaza. Operacija je bila sprožena po tem, ko so oborožene skupine s tega območja neuspešno poskušale izstreliti raketo na izraelsko ozemlje. Po navedbah vojske raketa ni dosegla svojega cilja, izraelske sile pa so oporišče uničile nemudoma po zaznavi grožnje, s čimer so preprečile nadaljnje napade. Istočasno so obrambne sile Izraela napadle položaje gibanja Hezbolah v Libanonu, natančneje v okolici kraja Zajta. Namen operacije je bila likvidacija enega izmed pripadnikov te šiitske organizacije. Izraelska stran je poudarila, da so bili napadi odgovor na nenehne kršitve dogovora o prekinitvi ognja na jugu Libanona, ki jih izvaja Hezbolah. Vojska je v izjavi za javnost opozorila, da tovrstnih dejanj ne bo pustila brez odgovora. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj Izrael stopnjuje pritisk na Hezbolah, hkrati pa vzdržuje vojaški nadzor nad dogajanjem v Gazi. Čeprav so se v preteklosti napovedovali humanitarni premori, se vojaške operacije nadaljujejo v primerih, ko Izrael zazna neposredne grožnje svoji varnosti. Podatkov o morebitnih žrtvah zadnjih napadov trenutno še ni na voljo.

Pakistan je v najnovejšem prizadevanju za zagotovitev nacionalne varnosti od afganistanskih oblasti zahteval uradna in pisna zagotovila, da se njihovo ozemlje ne bo uporabljalo za teroristične dejavnosti proti Pakistanu. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Tahir Andrabi je poudaril, da terorizem, ki izvira iz afganistanskih tal, ostaja edini resen bilateralni spor med državama. Islamabad vztraja pri konkretnih in preverljivih ukrepih proti skupini Tehreek-i-Taliban Pakistan (TTP), ki jo pakistanske oblasti označujejo z izrazom Fitna-al-Khawarij. Vzporedno z diplomatskimi pritiski so pakistanske oblasti v Islamabadu izvedle obsežno varnostno operacijo, v kateri so pridržale več kot 19.500 afganistanskih državljanov brez urejenega statusa. Po uradnih podatkih so do torka v domovino vrnili že skoraj 10.000 oseb. Operacija poteka po navodilih notranjega ministrstva in je del širše strategije obvladovanja varnostnih tveganj, ki jih Pakistan pripisuje nestabilnim razmeram v sosednji državi. Kljub zaostrenim odnosom Pakistan ostaja zavezan sodelovanju v trilateralnem mehanizmu s Kitajsko in Afganistanom. Po navedbah zunanjega ministrstva Islamabad ne želi sovražnega odnosa s Kabulom, temveč si prizadeva za izkoriščanje gospodarskega potenciala regije, ki pa je pogojeno z odpravo terorističnih groženj. Afganistanska stran je pakistanske obtožbe o uporabi ozemlja za terorizem že večkrat označila za neutemeljene.

Premier Anthony Albanese je po pritisku javnosti in lastne stranke napovedal ustanovitev zvezne kraljeve komisije za preiskavo terorističnega napada na plaži Bondi. Komisija bo preiskovala antisemitizem in družbeno kohezijo v povezavi z napadom.

Sirijska vojska je sprožila obsežne in ciljane napade na položaje kurdske skupine Sirske demokratične sile (SDG), ki je po turških virih označena kot teroristična organizacija, v alepskih okrožjih Ašrafija, Šejk Maksud in Beni Zeid. Operacija se je začela ob 13.30 po lokalnem času in sledi zavrnitvi skupine SDG, da bi se integrirala v sirijsko vojsko v skladu z dogovorom z dne 10. marca. Ta dogovor je bil predviden kot del prizadevanj za stabilizacijo regije in preprečevanje nadaljnjih civilnih žrtev. Skupina SDG naj bi, kljub dogovorom, napadala civilno prebivalstvo v Alepu, kar je po navedbah sirskih oblasti sprožilo vojaški odziv. Sirska vojska je okrožja Ašrafija in Šejk Maksud obkolila in pred začetkom spopadov pozvala pripadnike SDG, naj se predajo in opustijo svoje položaje, da bi se izognili nepotrebnemu prelivanju krvi. V spopadih je bilo po začetnih poročilih veliko žrtev in ranjenih na obeh straneh, pri čemer se je nasilje v Alepu močno zaostrilo. Sirija je s to operacijo poskušala ponovno vzpostaviti nadzor nad omenjenimi območji in zaščititi civiliste pred domnevnimi napadi s strani SDG. Ta eskalacija konflikta v Alepu predstavlja pomemben razvoj dogodkov v že tako zapleteni sirski državljanski vojni, kjer se prepletajo interesi različnih akterjev, vključno s sirsko vlado, kurdskimi silami in regionalnimi silami. Dogajanje kaže na nadaljevanje nestabilnosti in neuspešnost prizadevanj za dolgoročno rešitev konflikta v regiji. Izbruh novih spopadov potencialno destabilizira že tako krhko ravnotežje moči in povečuje trpljenje civilnega prebivalstva, ki je že desetletje ujeto med različnimi frakcijami. To dejanje sirske vojske je bilo neposreden odgovor na neupoštevanje prejšnjih sporazumov in napade na civiliste, kar odraža naraščajoče napetosti in pomanjkanje zaupanja med različnimi skupinami v Siriji. Nadaljnji razvoj dogodkov v Alepu bo ključen za oceno dolgoročnih posledic te operacije in morebitnega vpliva na širšo regionalno stabilnost. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razmere, saj ima vsaka večja vojaška operacija v Siriji potencial za prelivanje čez meje in vpliv na regionalno varnost.

Avstralski predsednik vlade Anthony Albanese je spremenil svoje prvotno stališče in dopustil možnost uvedbe kraljeve komisije, ki bi preiskala okoliščine terorističnega napada na plaži Bondi. Čeprav se je sprva zdelo, da premier takšni obsežni preiskavi nasprotuje, je v zadnji izjavi poudaril, da je njegova trenutna prioriteta temeljit pregled delovanja obveščevalnih in varnostnih služb. Preiskava bi se osredotočila na morebitne pomanjkljivosti v sistemu spremljanja groženj in odzivanja nanj. Albanese je pojasnil, da odločitev o kraljevi komisiji, ki predstavlja najvišjo obliko javne preiskave v Avstraliji, še ni dokončna, vendar ostaja na mizi kot ena izmed možnosti za zagotovitev večje varnosti državljanov v prihodnje.

Na meji med Tajsko in Kambodžo so se ponovno razplamteli spopadi, ko so kamboške sile s topniškim ognjem domnevno kršile desetdnevno premirje. V incidentu na območju Chong Bok je bil ranjen tajski vojak, kamboška stran pa je pozneje sporočila, da je šlo za nenameren dogodek oziroma komunikacijsko napako. Konflikt med državama glede 800 kilometrov dolge meje sega v kolonialno obdobje, zadnji val nasilja pa je zahteval že 47 življenj in povzročil selitev milijona civilistov. Istočasno so o streljanju poročali iz okolice predsedniške palače v venezuelskem Caracasu, kjer so varnostne sile posredovale proti neznanim dronom le dva dni po ameriški vojaški operaciji in zajetju Nicolása Madura. V Sudanu se razmere prav tako zaostrujejo; v napadu z dronom na mesto El Obeid je bilo ubitih deset ljudi, med njimi sedem otrok. O smrtnih žrtvah poročajo tudi iz Nigra, kjer so domnevni džihadisti umorili lokalnega župana in njegovo družino, medtem ko Združeni narodi poročajo o previdnem upanju na napredek pri reševanju ciprskega vprašanja po izvolitvi novega voditelja ciprskih Turkov.

Lastnik odročne kmetije v Avstraliji je v ekskluzivnem pogovoru razkril, da sta domnevna storilca strelskega napada v Bondiju, oče in sin, večkrat obiskala njegovo posestvo z namenom urjenja v streljanju. Moški, identificiran le kot Jimmy, je pojasnil, da je dvojici dovolil uporabo svojega zemljišča za streljanje, ne da bi takrat poznal njune prave namene ali identiteto. Šele po tragičnem dogodku je spoznal, da sta se na njegovem domu pripravljala na napad, ob čemer je izrazil olajšanje, da se nasilje takrat ni obrnilo proti njemu. Preiskovalci zdaj preučujejo pogostost njunih obiskov in naravo dejavnosti na kmetiji, kar bi lahko pojasnilo stopnjo načrtovanja pred incidentom v nakupovalnem središču. Lastnik posestva je poudaril, da sta se moška zdela običajna obiskovalca, vendar njuna zgodovina obiskov zdaj meče novo luč na radikalizacijo in priprave na nasilno dejanje, ki je pretreslo avstralsko javnost. Policija nadaljuje z zbiranjem dokazov na lokaciji, da bi ugotovila, ali so bili na posestvu prisotni še drugi posamezniki.

Policija bo na peti tekmi serije Ashes v Sydneyju, ki se je začela v nedeljo, patruljirala s puškami. To je redek pojav na športnih dogodkih v Avstraliji, a je del poostrenih varnostnih ukrepov po streljanju na Bondi Beachu.

Zvezni sodnik je zavrnil predlog za izpust moškega, obtoženega podtaknitve dveh cevastih bomb pred sedežema Demokratske in Republikanske stranke. Nekdanji policist Kapitola, Aquilino Gonell, je dejal, da je izklopil svoj telefon, ko je bil Donald Trump drugič inavguriran 20. januarja 2025, da bi si vzel odmor od tega.

Po poročanju ruskih medijev so ruska sodišča leta 2025 izrekla rekordno število dosmrtnih zapornih kazni. Do novembra 2025 je bilo izrečenih že 100 tovrstnih kazni, kar je največ v zadnjih letih.

Oboroženi borci, povezani s teroristično skupino Islamska država (IS), so v več napadih na vasi v Demokratični republiki Kongo ubili najmanj 15 ljudi. Gre za nov val nasilja na nemirnem vzhodu države, kjer delujejo Združene demokratične sile (ADF), ki so svojo zvestobo prisegle Islamski državi. Napadalci so vdrli v naselja in ciljali civilno prebivalstvo, kar je povzročilo nov val strahu v regiji, ki se že desetletja spopada z nestabilnostjo. Lokalne oblasti so potrdile število žrtev in poudarile, da se varnostne razmere kljub prisotnosti vladnih sil in mirovnih misij ne izboljšujejo. Napadi so se zgodili v času povečane aktivnosti uporniških skupin, ki izkoriščajo težaven teren in pomanjkljiv nadzor v odročnih predelih države. Ta dogodek se vpisuje v niz brutalnih dejanj, ki so v zadnjih mesecih terjala številna življenja, vključno z masovnimi poboji na javnih dogodkih. Mednarodna skupnost ponovno opozarja na humanitarno krizo, ki jo povzroča nenehno nasilje v regiji Ituri in Severni Kivu.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Združene države Amerike so izvedle več zračnih napadov na venezuelsko prestolnico Caracas in druge venezuelske kraje. Predsednik Trump je izjavil, da so Madura in njegovo ženo aretirali in ju odpeljali iz države. Po navedbah virov blizu Trumpa naj bi podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, prevzela funkcijo začasne predsednice. Senatorji so izjavili, da bo Maduru sojeno v ZDA. Venezuelski minister za obrambo je zavrnil kakršna koli pogajanja.

V ukrajinski prestolnici Kijev je prišlo do eksplozije terenskega vozila, v kateri je bil ranjen pripadnik ukrajinskih oboroženih sil. Incident se je zgodil v Obolonskem okrožju na ulici Herojev Dnipra, ko je vojak poskušal odpreti prtljažnik svojega avtomobila. Kijevsko mestno tožilstvo je dogodek uradno okvalificiralo kot teroristično dejanje in sprožilo preiskavo po ustreznih členih kazenske zakonodaje. Vojak je v eksploziji utrpel številne poškodbe zaradi drobcev, vendar njegovo življenje ni neposredno ogroženo. V času incidenta je bila v neposredni bližini vozila tudi ženska, ki pa v eksploziji ni bila ranjena. Identitete vojaka in morebitnih osumljencev oblasti zaradi poteka preiskave še niso razkrile. Gre za enega v nizu napadov na vojaško osebje v zaledju bojišč, kar povečuje varnostno napetost v prestolnici.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile serijo vojaških napadov na Venezuelo, kar je povzročilo uvedbo izrednih razmer v tej latinskoameriški državi. Po poročilih so tarče napadov vojaški in civilni objekti v prestolnici Caracas ter zveznih državah Miranda, Aragua in La Guaira. Venezuelski zunanji minister Ivan Gil je dejanja označil za vojaško agresijo, namenjeno prisvojitvi strateških naravnih virov, medtem ko so prebivalci poročali o močnih eksplozijah, preletih helikopterjev in izpadih električne energije v bližini predsedniške palače Miraflores. Istočasno se zaostrujejo napetosti z Iranom, kjer je Donald Trump javno zagrozil s posredovanjem, če bodo iranske varnostne sile uporabile nasilje proti protivladnim protestnikom. Trump je izjavil, da so ZDA "pripravljene na akcijo", iranske oblasti pa so njegove besede označile za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve. Iranski zunanji minister Seyed Abbas Araghchi je opozoril, da so njihove oborožene sile v polni pripravljenosti in da bodo odločno branile suverenost države. Medtem je FBI v ZDA sporočil, da je preprečil načrtovan teroristični napad na silvestrovo v Severni Karolini, ki naj bi ga navdihnila Islamska država.

Organizator napada na koncertno dvorano Crocus City Hall v predmestju Moskve, Šamsidin Fariduni, naj bi trem drugim izvajalcem terorističnega dejanja pred samim napadom tajno podtaknil neznano narkotično snov. Kot poroča ruska tiskovna agencija TASS, ki se sklicuje na vire iz sodnega postopka, so preiskovalci ugotovili prisotnost psihoaktivnih snovi v krvi napadalcev. Te naj bi zmanjšale njihov strah in vplivale na njihovo dojemanje realnosti med izvedbo množičnega poboja. Ruski preiskovalni organi trdijo, da je Fariduni snov podtaknil brez vednosti ostalih sostorilcev, kar naj bi bil del širše strategije za zagotovitev izvedbe napada. Informacija je prišla v javnost v okviru potekajočega sodnega procesa proti osumljencem za napad, ki se je zgodil marca 2024. Oblasti še vedno preiskujejo natančno sestavo uporabljenih substanc in morebitne zunanje vplive na logistično pripravo teroristične celice.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute in gospodarske krize, v več mestih sprevrgli v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po poročanju iranskih tiskovnih agencij so v zahodnem delu države delovale oborožene skupine, ki so streljale v zrak in vzklikale politična gesla, medtem ko so se na severovzhodu države demonstracije končale z neposrednimi spopadi s policijo. V provinci Kum v osrednjem delu države so oblasti sporočile, da so preprečile poskus terorističnega napada, ki ga je sredi splošnih nemirov skušal izvesti oborožen napadalec. Protesti so zajeli tudi prestolnico Teheran, zlasti južno četrt Nazi Abad, kjer so protestniki zažigali zabojnike za smeti in pozivali k zamenjavi vodstva islamske republike. K množičnemu uporu in blokadi ključnih prometnic je prek družbenih omrežij pozval tudi Reza Pahlavi, sin nekdanjega iranskega šaha, ki živi v izgnanstvu. Čeprav vpliv opozicije v tujini ostaja nejasen zaradi njene razdrobljenosti, se demonstracije širijo v mesta Marvdašt, Mašhad in Hamadan. Stopnjevanje nasilja sledi dogodkom s začetka januarja, ko je v spopadih umrlo več ljudi, dogajanje pa spremlja tudi ostra retorika med Teheranom in Washingtonom.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je napovedal vložitev zveznih obtožnic proti osumljencu, ki naj bi načrtoval teroristični napad v mestu Charlotte v Severni Karolini na silvestrovo. Preiskovalci so razkrili, da je bil osumljenec pod nadzorom urada že od leta 2022. Direktor urada Kash Patel je v izjavi za javnost pojasnil, da so s pravočasnim posredovanjem preprečili morebitno tragedijo, ki bi jo povzročil radikaliziran posameznik. Operacija je bila osredotočena na preprečitev napada, ki ga je navdihnila Islamska država (IS), tarče pa naj bi bile javne lokacije in specifične družbene skupine. Čeprav podrobnosti o vseh vpletenih še niso popolnoma jasne, je FBI potrdil, da je bila grožnja resna in neposredna. Aretacija 18-letnega Christiana Sturdivanta v Mint Hillu predstavlja ključen korak v preiskavi, ki se je stopnjevala v zadnjih dneh lanskega leta, ko so obveščevalni podatki nakazovali na pripravo operacije mučeništva.

Zvezni sodnik Matthew Sharbaugh je v petek odločil, da Brian Cole, osumljen podstavljanja cevnih bomb pred sedeža republikanske in demokratske stranke v Washingtonu pred petimi leti, ostane v priporu do začetka sojenja. Sodišče je presodilo, da kljub predlaganim ukrepom, kot sta hišni pripor in elektronski nadzor, ni mogoče zagotoviti varnosti javnosti, saj so preiskovalci v Colovi lasti odkrili pripomočke za izdelavo eksplozivnih naprav. Obramba Briana Cola je med postopkom izpostavila nove podrobnosti o njegovem zdravstvenem stanju, saj naj bi osumljenec imel avtistično motnjo in obsesivno-kompulzivno motnjo. Ti podatki bi lahko vplivali na veljavnost njegovega priznanja, ki ga je podal po dolgotrajnem in intenzivnem zaslišanju s strani agentov zveznega urada FBI. Pravosodno ministrstvo trdi, da je primer trden, medtem ko nekateri analitiki opozarjajo na postopkovne nepravilnosti, ki bi jih lahko izkoristila obramba. Istočasno se policisti, ki so 6. januarja 2021 varovali Kapitol, spopadajo s posledicami odločitev nove administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Ta je namreč pomilostil približno 1.500 posameznikov, obsojenih zaradi sodelovanja pri vdoru v Kapitol, kar je med varnostnimi organi, ki so tistega dne utrpeli poškodbe in travme, sprožilo val ogorčenja in razočaranja.

Nicolás Maduro se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega glede obtožb o trgovini z drogami. Trdi, da je bil ujet in se označil za poštenega človeka. Vozilo, ki je prevažalo Madura in njegovo ženo, je prispelo na sodišče v New Yorku.

Ruski preiskovalni organi so razkrili, da so bili sestavni deli improvizirane eksplozivne naprave, uporabljene v atentatu na generalpodpolkovnika Igorja Kirilova in njegovega pomočnika majorja Ilijo Polikarpova, v Moskvo dostavljeni iz Varšave. Pošiljke so bile zamaskirane kot gradbeni material, koordinirali pa naj bi jih posamezniki, ki so trenutno na mednarodnem seznamu iskanih oseb. Kirilov, ki je vodil enote za radiološko, kemično in biološko zaščito ruskih oboroženih sil, je umrl v detonaciji naprave, ki jo je v enem izmed najetih stanovanj sestavil Ahmadžon Kurbonov. Sodišče v Moskvi je v odsotnosti odredilo pripor za tri domnevne organizatorje in koordinatorje logistične mreže, Andreja Gedzika, Saidakbara Gulomova in Miržalola Odilova. Preiskava je pokazala, da so deli naprave potovali preko več držav, da bi prikrili izvor pošiljke. Primer se tesno navezuje na predhodne sodne postopke proti Kurbonovu, za katerega tožilstvo zahteva dosmrtno zaporno kazen. Generalu Kirilovu so po smrti podelili naziv heroj Rusije, preiskava o širši mreži vpletenih pa se nadaljuje v strogi tajnosti.

Zvezni sodnik v Washingtonu je odredil, da Brian Cole Jr., ki je obtožen podstavljanja cevnih bomb pred sedeža republikanske in demokratske stranke na predvečer nemirov 6. januarja 2021, ostane v priporu do začetka sojenja. Odločitev temelji na ugotovitvi, da dokazi potrjujejo nevarnost, ki bi jo obtoženec lahko predstavljal za javno varnost, saj naj bi vztrajno pridobival material za izdelavo eksplozivnih naprav. Aretacija Cola, ki so ga izsledili po skoraj petih letih preiskave, velja za pomemben preboj v enem najkompleksnejših primerov, povezanih z dogodki na Kapitolu. Obramba obtoženca medtem izpostavlja nove okoliščine, saj so pri Colu diagnosticirali avtistično motnjo in obsesivno-kompulzivno motnjo. Ti podatki bi lahko igrali ključno vlogo pri izpodbijanju njegovega priznanja, ki ga je podal po dveh urah zasliševanja, ko so agenti FBI nanj izvajali močan pritisk. V ozadju pravnega postopka se vrstijo tudi kritike na račun ameriške tožilke Jeanine Pirro, ki ji nekateri analitiki očitajo procesne napake in neprimerno vodenje primera. Dogajanje spremlja tudi grenko spoznanje policistov, ki so branili Kapitol, saj je predsednik Donald Trump ob nastopu svojega drugega mandata pomilostil okoli 1500 oseb, obsojenih zaradi sodelovanja v nemirih leta 2021.

Nemški organi pregona so sprožili uradno preiskavo zaradi suma terorizma in sabotaže, potem ko je v soboto v Berlinu prišlo do namerne povzročitve požara na elektroenergetski infrastrukturi. Zaradi požiga kabelskih instalacij je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel več tisoč gospodinjstev in podjetij v nemški prestolnici. Odgovornost za dejanje je v spletni objavi prevzela skrajno leva skupina, imenovana Vulkangruppe, vendar policija in tožilstvo še vedno preverjata avtentičnost te trditve. Preiskovalci dogodek obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti, saj gre za neposreden napad na kritično infrastrukturo države. Nemške oblasti so poudarile, da bodo uporabile vsa razpoložljiva sredstva za identifikacijo storilcev in preprečitev morebitnih nadaljnjih napadov na energetski sistem, medtem ko se v državi krepi razprava o varnosti ključnih objektov.

Zvezni sodnik je zavrnil predlog za izpust moškega, obtoženega podstavitve dveh cevnih bomb pred sedežema demokratske in republikanske nacionalne stranke v Washingtonu, dan pred napadom na Kapitol 6. januarja 2021. Osumljenec bo do sojenja ostal v priporu.

V nemški prestolnici je po sobotnem požigu kabelskega mostu brez oskrbe z električno energijo in ogrevanjem ostalo približno 45.000 gospodinjstev ter 2.200 podjetij. Odgovornost za načrtno dejanje je v pismu prevzela levičarska skrajna skupina Vulkangruppe, ki je s tem dejanjem povzročila obsežen izpad v jugozahodnem delu Berlina. Po podatkih upravljavca omrežja Stromnetz Berlin so tehnične ekipe čez noč uspele ponovno priključiti 7.000 odjemalcev, vendar ostaja več deset tisoč domov še vedno v temi. Incident se je zgodil v času nizkih temperatur in sneženja, kar je močno otežilo bivalne razmere v prizadetih okrajih, kot je Lichterfelde. Policija dogodek obravnava kot politično motiviran napad na kritično infrastrukturo. Preiskava se osredotoča na identifikacijo storilcev, ki so zanetili požar na strateško pomembnem mostu čez kanal Teltow, s čimer so prekinili ključne napajalne vode za velik del mesta.

Nemško zvezno tožilstvo je prevzelo preiskavo požara na elektroenergetskem omrežju v Berlinu, ki so ga preiskovalci označili za nameren požig. Zaradi incidenta je več kot 30.000 prebivalcev na jugozahodu Berlina že četrti zaporedni dan ostalo brez oskrbe z električno energijo. Oblasti primer obravnavajo kot sum terorističnega dejanja, saj je bil cilj napada ključna infrastruktura nemške prestolnice. Preiskovalci se trenutno spopadajo z ugotavljanjem identitete storilcev, medtem ko tehnične ekipe na terenu pospešeno odpravljajo posledice škode na omrežju. Zaradi obsega in narave napada so pristojne službe stopnjo nevarnosti ocenile kot visoko, saj gre za neposreden poseg v javno varnost in oskrbo prebivalstva. Izpad električne energije je povzročil precejšnje težave v vsakdanjem življenju in gospodarstvu prizadetega območja.

Ameriški zvezni organi so pridržali 18-letnega Christiana Sturdivanta iz mesta Mint Hill v Severni Karolini, ki je obtožen načrtovanja terorističnega napada pod vplivom skrajne skupine Islamska država (IS). Po navedbah uradnikov je osumljenec nameraval na silvestrovo izvesti napade z uporabo nožev in kladiv, pri čemer so bile njegove tarče domnevno trgovine z živili in restavracije s hitro prehrano. Preiskovalci so razkrili, da je Sturdivant poskušal zagotoviti materialno podporo tuji teroristični organizaciji. Zvezni urad za preiskave (FBI) je z aretacijo preprečil morebitno nasilje, uperjeno proti različnim družbenim skupinam, vključno z Judi, kristjani in pripadniki skupnosti LGBTQ+. Dokumenti kažejo, da je bil načrtovan napad del širšega prizadevanja za širjenje ideologije omenjene teroristične skupine na ozemlju Združenih držav Amerike. Osumljenec se zdaj sooča s težkimi obtožbami na zveznem sodišču, kar poudarja nenehno grožnjo t. i. osamljenih volkov v zahodnih državah.

Osemnajstletnika so aretirali v ZDA, ker naj bi na silvestrovo nameraval izvesti teroristični napad z noži in kladivi.

Zvezne oblasti v Združenih državah Amerike so v mestu Mint Hill, v predmestju Charlotta v Severni Karolini, aretirale 18-letnega Christiana Sturdivanta. Osumljenec je bil obtožen načrtovanja morebitnega terorističnega napada, ki naj bi ga izvedel na silvestrovo. Po navedbah urada zveznega tožilca in Zveznega preiskovalnega urada (FBI) je bil napad neposredno navdihnjen s strani teroristične skupine Islamska država (ISIL), Sturdivant pa naj bi načrtovanje izvajal približno leto dni. Preiskava je razkrila, da je osumljenec namerno ciljal na jude, kristjane in pripadnike organov pregona. Njegovi tarči sta bili lokalna trgovina z živili in restavracija s hitro hrano, kjer je nameraval povzročiti masovne žrtve v podporo omenjeni teroristični skupini. Aretacija je rezultat dolgotrajnega spremljanja in uspešnega posredovanja agencije FBI, ki je grožnjo nevtralizirala, preden bi prišlo do izvedbe napada. Direktor FBI Kash Patel je potrdil, da so z organi pregona pravočasno ukrepali in preprečili tragedijo ob vstopu v novo leto.

Britanske in francoske letalske sile so izvedle napade na podzemni kompleks Islamske države (IS) v Siriji. Čeprav velja IS v Siriji za vojaško poraženo, so sile izvedle napade na objekte te teroristične skupine.

Zvezni sodnik je v petek odločil, da Brian Cole mlajši, osumljen podstavljanja dveh cevastih bomb pred sedeža nacionalnih odborov Demokratske in Republikanske stranke v Washingtonu, ostaja v priporu do začetka sojenja. Sodišče je zavrnilo prošnjo za izpustitev na prostost pred sojenjem, saj je ocenilo, da osumljenec predstavlja grožnjo javni varnosti. Odločitev sledi dolgotrajni preiskavi dogodkov, povezanih z nemiri na Capitol Hillu, kjer so preiskovalci identificirali moškega iz Virginije kot glavnega osumljenca za nevarno dejanje. Primer je v zadnjih dneh pritegnil precejšnjo pozornost javnosti zaradi procesnih zapletov, ki so jih povzročile napake Ministrstva za pravosodje ZDA. Pravni strokovnjaki so opozarjali, da bi lahko te napake privedle do izpustitve Cola na prostost, vendar je sodnik Matthew Sharbaugh s svojo zadnjo odredbo zagotovil, da obtoženec ostaja pod strogim nadzorom v zveznem priporu. Obramba osumljenca je sicer skušala doseči milejše ukrepe, vendar je sodišče sledilo argumentaciji tožilstva o resnosti kaznivih dejanj in potencialni nevarnosti ponovitve dejanja.

Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) je na zadnji dan leta 2024 aretiral 18-letnega moškega iz Severne Karoline, ki je domnevno načrtoval teroristični napad v imenu skrajne skupine Islamska država (IS). Osumljenec, ki ima po navedbah ameriških oblasti zgodovino težav z duševnim zdravjem, je nameraval izvesti napad z nožem in kladivom med praznovanjem novega leta. Preiskovalci so ugotovili, da je moški prisegel zvestobo teroristični organizaciji ISIS in aktivno pripravljal orožje za izvedbo napada. Aretacija je bila izvedena v zvezni državi Severna Karolina, kjer so zvezni agenti pravočasno prestregli osumljenca, preden bi ta lahko uresničil svoje namere. Primer poudarja stalno grožnjo radikalizacije posameznikov prek spleta in izzive, s katerimi se organi pregona spopadajo pri nadzoru oseb z duševnimi motnjami, ki kažejo nagnjenost k nasilnemu ekstremizmu. Osumljenec ostaja v priporu, medtem ko tožilstvo pripravlja obtožnico zaradi podpore tuji teroristični organizaciji.

Zaradi požiga na električnem omrežju v Berlinu, ki je povzročil izpad električne energije za več deset tisoč gospodinjstev, je preiskavo prevzelo Zvezno tožilstvo. Oblasti sumijo, da je šlo za levičarski ekstremistični napad, zaradi česar preiskujejo tudi sum članstva v teroristični organizaciji. Razmere v jugozahodnem Berlinu se zaostrujejo zaradi nizkih temperatur in sneženja, kar dodatno otežuje življenje prebivalcev brez elektrike. To je najdaljši izpad električne energije v Berlinu po drugi svetovni vojni.

Ameriško ministrstvo za pravosodje in zvezni preiskovalni urad FBI sta v petek razkrila podrobnosti o preprečitvi načrtovanega terorističnega napada v kraju Mint Hill v Severni Karolini. Oblasti so aretirale 18-letnega Christiana Sturdivanta, ki je osumljen načrtovanja napada z noži in kladivi na lokalno trgovino z živili ter restavracijo s hitro hrano. Po navedbah tožilstva je osumljenec nameraval dejanje izvesti na silvestrovo v podporo teroristični skupini Islamska država (ISIS). Sturdivant je bil obtožen poskusa zagotavljanja materialne podpore tuji teroristični organizaciji. Po navedbah generalne tožilke Pamele Bondi je uspešno sodelovanje med zveznimi in lokalnimi organi pregona rešilo številna ameriška življenja pred načrtovanim grozljivim nasiljem. Preiskava je pokazala, da je osumljenec, ki je dopolnil 18 let le dva tedna pred aretacijo, v preteklosti že prisegel zvestobo omenjeni skrajni skupini in se v svojih izjavah sovražno opredeljeval do vernikov drugih veroizpovedi. Direktor FBI Kash Patel je potrdil, da je osumljenec želel postati vojak Islamske države, vendar so njegovi agenti v Charlottu pravočasno prestregli načrte in preprečili morebitno katastrofo. Sturdivant se je že pojavil pred zveznim sodiščem, kjer mu grozi večletna zaporna kazen zaradi vpletenosti v teroristične aktivnosti.

Ameriški zvezni preiskovalni organi so v Severni Karolini uspešno preprečili načrtovan teroristični napad, ki bi se moral odviti na silvestrovo. Po navedbah uradnih virov so agenti Zveznega preiskovalnega urada (FBI) aretirali najstnika, ki naj bi ga pri načrtovanju nasilnih dejanj navdihnila skrajna skupina Islamska država (IS). Osumljenec je domnevno načrtoval napade na civilne cilje, vključno s trgovino z živili in restavracijo s hitro prehrano v kraju Mint Hill v bližini mesta Charlotte. Preiskava je razkrila, da je osumljenec nameraval uporabiti nož in kladivo, svojo zvestobo pa je obljubil omenjeni teroristični organizaciji. Operacija je bila rezultat dolgotrajnega spremljanja in posredovanja tajnih agentov, ki so pravočasno ustavili morebitno tragedijo pred praznovanji novega leta. Aretirani 18-letnik je zdaj obtožen poskusa zagotavljanja materialne podpore tuji teroristični organizaciji. Incident ponovno poudarja stalno grožnjo t. i. osamljenih volkov, ki se radikalizirajo prek spleta in načrtujejo napade na mehke cilje v lokalnih skupnostih. Oblasti v Severni Karolini so potrdile, da po aretaciji ni več neposredne nevarnosti za prebivalce območja Charlotte.

Zvezni sodnik v Washingtonu je v petek odločil, da Brian Jerome Cole Jr., ki je obtožen podstavljanja cevnih bomb pred sedeža republikanske in demokratske stranke v začetku leta 2021, ostaja v priporu do začetka sojenja. Sodnik Matthew Sharbaugh je v obrazložitvi navedel, da kljub predlaganim ukrepom, kot sta hišni pripor in elektronski nadzor, ni mogoče zagotoviti popolne varnosti javnosti. Tožilstvo je namreč predložilo dokaze o obtoženčevem vztrajnem pridobivanju materialov za izdelavo eksplozivnih teles. Obramba obtoženega medtem izpostavlja nove okoliščine primera, saj so pri 30-letnem Colu diagnosticirali avtizem in obsesivno-kompulzivno motnjo. Po navedbah odvetnikov bi te zdravstvene značilnosti lahko vplivale na verodostojnost njegovega priznanja. Cole je med dvournim zaslišanjem sprva zanikal krivdo, po pritisku agentov FBI in daljšem premoru pa je dejanja priznal. Obramba trdi, da so preiskovalne metode FBI v primeru osebe z motnjami v razvoju sporne in bi lahko vodile do krivega priznanja, kar bo ključna točka v nadaljnjem pravnem postopku.

Združene države Amerike so v okviru vojaške operacije z imenom 'Absolute Resolve' ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ta dogodek predstavlja eno najpomembnejših ameriških intervencij v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih in je takoj sprožil mešane odzive v regiji. Medtem ko so nekatere države in opozicijske skupine novico sprejele z navdušenjem, so drugi voditelji dejanje obsodili kot kršitev suverenosti in nadaljevanje dolge zgodovine ameriškega vmešavanja v notranje zadeve latinskoameriških narodov. Operacija sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA Madura predhodno obtožile vodenja narkokartela 'Cartel de los Soles' in podpore terorizmu. Analitiki opozarjajo, da bo ujetje Madura korenito spremenilo politično podobo regije in odnos do Združenih držav Amerike. Dogodek je bil izveden kot nenaden napad, ki je presenetil mednarodno javnost in povzročil globoko polarizacijo med latinskoameriškimi vladami glede legitimnosti takšnega posredovanja.

Ob peti obletnici napada na Kapitol je Donald Trump objavil več zapisov na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in napadal imigrante iz Somalije. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. ZDA bi lahko dvignile carine na Indijo, če ta ne bo ustavila nakupa ruske nafte. Trump je ob obletnici napada na Kapitol napadel transspolne osebe.

Ameriški preiskovalni organi so v zvezni državi Severna Karolina preprečili načrtovan teroristični napad, ki naj bi se zgodil na predvečer novega leta. Oblasti so obtožile 18-letnika, da je pod vplivom skrajne skupine Islamska država načrtoval napad z noži in kladivi. Po navedbah uradnih virov je osumljenec nameraval ciljati na javna zbiranja med novoletnimi praznovanji. Preiskava je pokazala, da je bil načrt v fazi operativne priprave, vendar so ga varnostne službe pravočasno odkrila in nevtralizirala grožnjo. Osumljeni se trenutno nahaja v priporu, kjer ga čakajo obtožbe povezane s terorizmom in namero povzročitve množičnih žrtev. Incident poudarja stalno pripravljenost ameriških varnostnih služb na morebitne napade posameznikov, ki so se radikalizirali prek spleta.

Nemške oblasti so sporočile, da je 21-letni moški, ki je bil pod sumom načrtovanja terorističnega napada, zapustil zvezno deželo Saška-Anhalt in odpotoval v Tadžikistan. Po navedbah preiskovalnih organov je mladi moški Nemčijo zapustil prostovoljno, vendar pod drobnogledom varnostnih služb, ki so spremljale njegove dejavnosti zaradi indicev o morebitni radikalizaciji in pripravah na nasilno dejanje. Primer je sprožil razpravo o varnostnih protokolih in nadzoru potencialno nevarnih posameznikov v državi. Preiskovalci za zdaj niso razkrili podrobnosti o naravi načrtovanega napada ali morebitnih povezavah z mednarodnimi terorističnimi mrežami. Odhod v Tadžikistan po mnenju strokovnjakov za varnost zmanjšuje neposredno grožnjo na nemških tleh, vendar hkrati odpira vprašanja o čezmejnem sodelovanju pri spremljanju osumljencev. Policija in notranje ministrstvo še naprej preverjata vse okoliščine primera, da bi preprečili morebitne prihodnje grožnje, povezane z omenjenim posameznikom.

Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je po nedavnem napadu Združenih držav Amerike na venezuelsko ozemlje prebivalce pozval k mirnosti in razsodnosti. V svojem nagovoru je poudaril, da državljani ne smejo "olajšati dela sovražnemu zavojevalcu", ameriško vojaško operacijo pa je označil za kriminalno in teroristično dejanje. Cabello je dogodek opisal kot pokol in pozval mednarodne organizacije, naj se nemudoma odzovejo na kršitve venezuelske suverenosti. Napetosti med državama so se stopnjevale po tem, ko so sile Združenih držav Amerike v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle napad, ki ga venezuelska vlada interpretira kot neposredno invazijo. Minister je v svojem nastopu poskušal preprečiti širjenje panike med prebivalstvom, hkrati pa je okrepil retoriko proti Washingtonu, ki ga Caracas že dlje časa obtožuje poskusov destabilizacije režima. Venezuelske oblasti zdaj poskušajo utrditi notranjo stabilnost in pripraviti odziv na mednarodni ravni, medtem ko preučujejo nastalo škodo in morebitne žrtve napada.

Britanska in francoska bojna letala so izvedla skupni zračni napad v osrednji Siriji na podzemni objekt, kjer naj bi pripadniki Islamske države skladiščili orožje in eksploziv. Operacija je bila izvedena v gorah severno od Palmire.

Na sodišču v Verdenu se je nadaljeval sodni proces proti nekdanji članici Frakcije rdeče armade (RAF) Danieli Klette, kjer sta v središču pozornosti stali pričevanji dveh žensk o oboroženem ropu v Osnabrücku. Priči sta podali precej različna opisa dogodka, v katerem so zamaskirani moški odtujili denar iz sefa. Ena izmed prič je izpostavila globok strah za svojega otroka, medtem ko je druga opisovala travmatično izkušnjo samega napada. Razhajanja v njunih izpovedih so ključna za obrambo in tožilstvo, saj poskušajo natančno rekonstruirati vlogo Klettove pri domnevnih kaznivih dejanjih po razpustitvi teroristične celice. Klettova, ki so jo po desetletjih na begu prijeli februarja letos v Berlinu, se spopada z obtožbami o poskusih umora in seriji oboroženih ropov, ki naj bi jih izvedla med letoma 1999 in 2016. Tožilstvo trdi, da so bili ropi namenjeni financiranju življenja v ilegali. Danes predstavljena pričevanja so osvetlila psihološke posledice na žrtve, vendar pa zaradi nedoslednosti v opisih storilcev otežujejo neposredno identifikacijo vpletenih v konkretnem primeru v Osnabrücku.

V napadu na tržnico v vasi Kasuwan-Daji v zvezni državi Niger v osrednji Nigeriji je bilo ubitih več kot 30 ljudi, več deset pa jih je bilo ugrabljenih. Policija je potrdila, da so napad izvedli osumljeni teroristi.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v soboto v zgodnjih jutranjih urah pretresle številne močne eksplozije, medtem ko so nad mestom preletavala vojaška letala. Čeprav natančne podrobnosti o žrtvah ali obsegu materialne škode še niso znane, poročila iz več virov potrjujejo detonacije na različnih lokacijah v prestolnici. Dogodek se je zgodil v času izrazito zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, pri čemer so nekateri tuji mediji poročali, da je ameriški predsednik Donald Trump morda že odobril neposredne napade na venezuelske cilje. Venezuelska vlada je v odzivu na dogodke obsodila ameriške grožnje in poudarila nevarnost zaradi povečane vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju. Administracija v Caracasu trdi, da so eksplozije neposredna posledica agresivne politike Washingtona, ki vključuje tudi grožnje s kopensko invazijo. Napetosti so se stopnjevale že dlje časa, zlasti po ameriških obtožbah o vpletenosti venezuelskega vrha v mednarodno trgovino z drogami in Trumpovi razglasitvi nekaterih regionalnih skupin za teroristične organizacije.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V Združenih državah Amerike in Siriji so varnostne sile uspešno preprečile ločena teroristična načrta, ki ju je navdihnila skrajna skupina Islamska država. V Severni Karolini je policija aretirala 18-letnega Christiana Sturdivanta, ki je osumljen načrtovanja napada na lokalno trgovino z živili na silvestrovo. Sturdivant je bil obtožen poskusa zagotavljanja materialne podpore tuji teroristični organizaciji. Ameriške oblasti so ga pridržale, preden je uspel izvesti svoj nameravani načrt. Hkrati so sirske oblasti v Alepu preprečile samomorilski napad, usmerjen na novoletna praznovanja in krščanska svetišča. Po poročanju sirskega notranjega ministrstva so varnostne sile prestregle napadalca v bližini cerkva, pri čemer je med operacijo umrl en policist. Ti dogodki so tesno povezani s širšo povečano dejavnostjo celic Islamske države v času praznikov, kar potrjujejo tudi nedavne obsežne aretacije osumljencev v sosednji Turčiji, kjer so v dneh pred novim letom pridržali več kot 350 oseb.

Preiskava terorističnega napada v bližini Rdeče trdnjave v Delhiju, ki se je zgodil 10. novembra lani, je razkrila delovanje t. i. »beloovratniške« teroristične celice. Indijski uradniki so v nedeljo sporočili, da so v modul vključeni visoko izobraženi zdravniki, ki so za komunikacijo s pakistanskimi operativci uporabljali izpopolnjeno mrežo navideznih (ghost) SIM kartic in šifriranih aplikacij. Med osumljenci so bili identificirani zdravniki Muzammil Ganaie, Adeel Rather in Umar-un-Nabi, slednji pa je umrl med vožnjo vozila, naloženega z razstrelivom. Ugotovitve preiskave so postale podlaga za strožjo regulacijo digitalnih komunikacij v državi. Indijsko ministrstvo za telekomunikacije (DoT) je na podlagi teh razkritij 28. novembra lani izdalo direktivo, ki od ponudnikov storitev, kot so WhatsApp, Telegram in Signal, zahteva neprekinjeno povezavo aplikacij z aktivno fizično SIM kartico v napravi. Osumljenci so namreč uporabljali protokol dveh telefonov, da bi se izognili nadzoru varnostnih služb, kar je sprožilo širšo razpravo o varnosti šifriranih komunikacijskih kanalov.

Francija in Velika Britanija sta sporočili, da sta izvedli skupne napade na Islamsko državo v Siriji, da bi preprečili ponoven vzpon islamističnih skrajnežev. Francija je navedla, da je operacija del operacije Inherent Resolve. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sodelovali s Francijo pri napadu na podzemni objekt v Siriji, ki ga je Islamska država verjetno uporabljala za shranjevanje orožja.

V Magdeburgu v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt so oblasti iz države izgnale 21-letnega državljana Tadžikistana, ki so ga decembra pridržali zaradi suma načrtovanja terorističnega napada. Po poročanju lokalnega notranjega ministrstva je moški državo zapustil v soboto pod nadzorom uradnih organov. Varnostne službe so na podlagi zbranih informacij ocenile, da je osumljenec iz islamističnih motivov pripravljal hudo nasilno dejanje. Postopek izgona je bil izveden na pobudo ministrstva, potem ko so varnostni organi analizirali grožnjo, ki jo je moški predstavljal za javno varnost. Čeprav podrobnosti o specifičnih ciljih načrtovanega napada niso bile javno razkrite, je bil osumljenec v policijskem pridržanju od decembra, ko so ga prvič aretirali v Magdeburgu. Njegova vrnitev v domovino pomeni zaključek operacije, s katero so nemški organi preprečili morebitno radikalizirano delovanje na svojih tleh.

Izrael je odvzel licence več kot trideset humanitarnim organizacijam, kar povzroča težave pri njihovem delovanju v Gazi. Zdravniki brez meja so opozorili, da bodo marca prisiljeni končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil te odločitve. Poleg tega je Izrael po poročilih pospešil širitev naselbin in de facto aneksijo delov zasedenega Zahodnega brega.

V nigerijski zvezni državi Borno je v eksploziji podtaknjene cestne mine umrlo devet vojakov, več drugih pa je bilo ranjenih. Napad se je zgodil na cesti med mestoma Maiduguri in Gubio na severovzhodnem delu države, kjer so tovrstni incidenti pogosti. Nigerijska vojska je potrdila dogodek, ki kaže na nestabilne varnostne razmere v regiji. Čeprav nobena skupina še ni uradno prevzela odgovornosti za napad, sta na tem območju dejavni predvsem teroristični skupini Boko Haram in ISWAP (Islamska država v provinci Zahodna Afrika). Obe organizaciji redno izvajata napade na vojaške konvoje in civiliste, kar otežuje stabilizacijo severovzhodne Nigerije. Oblasti nadaljujejo s preiskavo incidenta in krepijo varnostne ukrepe na omenjeni prometnici.

Velika Britanija in Francija sta izvedli skupne zračne napade na podzemni objekt Islamske države v osrednji Siriji. Operacija je bila izvedena v sklopu prizadevanj za preprečitev ponovnega vzpona islamističnih ekstremistov.

V sirskem mestu Alep so sile skupine PKK/YPG, ki delujejo tudi pod imenom SDG, izvedle serijo topniških in minometnih napadov na civilne objekte, v katerih so po zadnjih podatkih umrli najmanj štirje ljudje. Tarči napadov sta bili bolnišnica Zahi Azrak v četrti Bustan el-Baša in šola v soseski Yeni Süryan. Po poročanju lokalnih virov sta med ubitimi v bolnišnici najmanj dve ženski, medtem ko je bilo v napadih ranjenih še približno 15 civilistov, vključno z otrokom. Sirsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so vladne vojaške enote na napade odgovorile s ciljanjem izvorov ognja in lokacij, od koder so bili izstreljeni brezpilotni letalniki. Ministrstvo trdi, da so bili nekateri napadalni elementi v povračilnih ukrepih nevtralizirani. Zaradi incidentov so bile v prizadetih delih mesta zaprte prometne poti, razmere pa ostajajo napete, saj se spopadi med sirsko vojsko in kurdskimi silami na tem območju stopnjujejo.

Pakistanska vojska je v torek podala resno opozorilo, da Afganistan pod vodstvom talibanov postaja osrednje vozlišče za teroriste in nedržavne akterje, kar predstavlja neposredno grožnjo celotni regiji. Tiskovni predstavnik vojske, generalpodpolkovnik Ahmad Sharif Chaudhry, je na novinarski konferenci dejal, da talibanska vlada nudi zatočišče in podporo skupinam, kot so Al Kaida, Islamska država ter pakistanski talibani (TTP). Te trditve zaostrujejo že tako napete odnose med sosednjima državama, ki se v zadnjih mesecih spopadata z vse večjim nezaupanjem glede varnostnih vprašanj. Opozorila prihajajo po nizu smrtonosnih napadov znotraj Pakistana, za katere Islamabad neposredno krivi teroristične celice, ki naj bi delovale z afganistanskega ozemlja. Pakistan je v preteklosti že večkrat pozval Kabul k odločnejšemu ukrepanju, vendar se razmere kljub mednarodnim pritiskom niso izboljšale. Današnja izjava predstavlja nadgradnjo prejšnjih obtožb, saj Islamabad zdaj neposredno trdi, da so talibanske oblasti pokroviteljice mednarodnih terorističnih mrež. Napetosti bi lahko vodile do nadaljnjih povračilnih ukrepov na meji ali dodatnih prisilnih izgonov afganistanskih beguncev.

Turški obrambni minister Yasar Güler je pozval vse kurdske oborožene skupine, vključno s tistimi v Siriji, naj nemudoma prekinejo svoje dejavnosti in brezpogojno položijo orožje. Güler je v svoji izjavi posebej izpostavil Delavsko stranko Kurdistana (PKK) ter z njo povezane organizacije, kot so PYD, YPG in Sirske demokratične sile (SDF). Turška stran vztraja, da ne bo dovolila vzpostavitve nobene teroristične strukture v regiji, ki bi lahko ogrozila njeno varnost. Poziv k razorožitvi sledi turškim prizadevanjem za uveljavitev sporazuma iz marca prejšnjega leta, ki predvideva integracijo kurdskih institucij in vojaških sil v sirsko centralno vlado oziroma vojsko. Ankara zahteva, da se proces razorožitve in integracije zaključi pred koncem leta 2025. Kljub turškim pritiskom pogajanja o izvajanju tega sporazuma zaenkrat niso prinesla bistvenega napredka, kar povečuje napetosti na sirsko-turški meji.

Vrhovno sodišče Indije je v primeru obsežne zarote v povezavi z nasilnimi neredi v Delhiju leta 2020 sprejelo odločitev o prošnjah za izpustitev na prostost ob plačilu varščine. Senat pod vodstvom sodnikov Aravinda Kumarja in N. V. Anjarie je zavrnil prošnji za varščino za aktivista Umarja Khalida in Sharjeela Imama, ki ostajata v priporu pod obtožbami po strogi protiteroristični zakonodaji. Oba sta bila označena za osrednja akterja pri organizaciji protestov, ki so prerasli v nasilje. Po drugi strani je sodišče ugodilo prošnjam petih drugih obtožencev, med katerimi so Gulfisha Fatima, Meeran Haider, Shifa-ur-Rehman, Shadab Ahmed in Mohd Saleem Khan. Ti so dobili možnost izpustitve na prostost pod strogo določenimi pogoji. Odločitev predstavlja pomemben mejnik v dolgoletnem sodnem postopku, ki preiskuje ozadje spopadov, ki so zahtevali več deset smrtnih žrtev in povzročili ogromno gmotno škodo v indijski prestolnici. Tožilstvo vztraja, da so bili nemiri del širše načrtovane zarote za destabilizacijo države.

Guverner nigerijske zvezne države Ondo Lucky Aiyedatiwa je po nizu napadov na silvestrovo odredil okrepitev varnostnih patrulj v lokalnih skupnostih in gozdnatih območjih. Odločitev je bila sprejeta po nujnem sestanku državnega varnostnega sveta v Akureju, kjer so obravnavali bombni napad na policijsko postajo v kraju Ipele v okraju Owo. Napadalci so s silo vdrli v objekt in povzročili obsežno materialno škodo, kar je sprožilo preplah v regiji. Guverner Aiyedatiwa je poudaril, da varnost ostaja prednostna naloga, ki zahteva neprekinjen nadzor, zlasti v prazničnem času. Obljubil je, da bodo odgovorne za napad izsledili in jih privedli pred sodišče. Operacija vključuje okrepljeno sodelovanje med različnimi varnostnimi agencijami, ki bodo razširile svojo prisotnost na kritičnih točkah, da bi preprečile nadaljnje nasilje banditov in terorističnih skupin, ki delujejo na tem območju.

V avstralski zvezni državi Novi Južni Wales so preiskovalci izsledili odročno posestvo, kjer sta Sajid in Naveed Akram domnevno izvajala vojaško urjenje pred strelskim pohodom 14. decembra. Brata sta se na tej lokaciji v tednih pred napadom snemala med uporabo močnega strelnega orožja, kar kaže na načrtovano naravo njunega dejanja. Prizorišče v gozdnatem in redko poseljenem območju je postalo ključen del preiskave decembrskega pokola, ki je pretresel avstralsko javnost. Preiskovalci so s pomočjo geolociranja videoposnetkov in sledenja digitalnim sledem potrdili, da sta moškima dostop do orožja in prostor za vajo omogočila izoliranost ter specifična geografska lega posestva. Policija zdaj preučuje, ali sta imela napadalca pri pripravah na napad v nakupovalnem središču Bondi Junction še kakšne sostorilce ali podporno mrežo, ki bi jima omogočila dostop do takšnega orožja kljub strogim avstralskim zakonom. Ugotovitve o sistematičnih pripravah dodatno osvetljujejo okoliščine tragičnega dogodka, ki je zahteval več smrtnih žrtev.

Sodišče v Istanbulu je v torek, 2. januarja 2024, odredilo pripor za 67 oseb, ki so bile pridržane zaradi suma sodelovanja s teroristično skupino Islamska država (IS). Po poročanju turškega časnika Cumhuriyet so oblasti osumljence aretirale v okviru obsežnih varnostnih operacij, ki so bile usmerjene v zatiranje dejavnosti te skrajne skupine v Turčiji. Pridržani se bodo morali zagovarjati zaradi suma članstva v teroristični organizaciji in načrtovanja dejavnosti, ki ogrožajo državno varnost. Operacija predstavlja nadaljevanje odločnega ukrepanja turških varnostnih organov proti spečim celicam Islamske države, ki so v preteklosti v državi izvedle več krvavih napadov. Turško tožilstvo je zbralo dokazni material, na podlagi katerega je sodišče po zaslišanjih potrdilo podaljšanje pridržanja za omenjeno število osumljencev. Ukrep sodišča sledi obsežnim racijam, ki so se v zadnjih dneh zvrstile po celotni državi, s poudarkom na Istanbulu kot ključnem mestnem središču.

Iranske varnostne sile so v regiji Malekšahi v provinci Ilam po poročanju lokalnih virov zasegle vojaško opremo, vključno z ročnimi granatami izraelske izdelave. Incident se je zgodil dan po nemirih v kraju Sarableh, ko je skupina zamaskiranih oboroženih oseb napadla različne storitvene, upravne in vojaške centre. Iranski državni mediji so objavili videoposnetek, ki naj bi dokazoval prisotnost tujega orožja med tistimi, ki jih oblasti označujejo za teroriste. Napadalci so ciljali na ključno infrastrukturo v regiji, kar je povzročilo povečanje napetosti v tem delu države. Iranske oblasti dogodke neposredno povezujejo z zunanjimi vplivi in destabilizacijo, pri čemer izpostavljajo izvor zaseženega orožja kot ključni dokaz za vpletenost tujih akterjev v notranje nemire. Situacija v provinci Ilam ostaja napeta, saj varnostne sile nadaljujejo z operacijami proti oboroženim skupinam.

Iraški predsednik in premier Mohammed Shia al-Sudani sta ob spominski slovesnosti izpostavila ključno vlogo pokojnega iranskega generala Kasema Solejmanija v boju proti teroristični skupini Islamska država (Daesh). Po navedbah iraškega vrha je bila vojaška in logistična podpora Teherana odločilna za stabilizacijo regije in končno zmago nad teroristi, ki so pred leti ogrožali ozemeljsko celovitost Iraka. Premier al-Sudani je v svojem nagovoru poudaril, da sta bila general Solejmani in iraški poveljnik Abu Mahdi al-Muhandis nepogrešljiva pri usklajevanju operacij, ki so vodile do usodnih zmag na bojišču. Izjave prihajajo v času, ko Irak nadaljuje svojo kompleksno zunanjo politiko uravnoteženja odnosov med Iranom in Združenimi državami Amerike, pri čemer poudarja pomen regionalnega sodelovanja za ohranjanje nacionalne varnosti in preprečevanje ponovnega vzpona ekstremističnih skupin.

Iranske obmejne sile so v regiji Saravan na jugovzhodu države preprečile poskus vdora oborožene teroristične skupine. Poveljnik obmejne straže v provinci Sistan in Belučistan je potrdil, da so njegovi možje na podlagi predhodnih obveščevalnih podatkov pravočasno posredovali in skupini preprečili vstop na iransko ozemlje. Med spopadom so pripadniki mejne straže napadalcem zadali občutne izgube, pri čemer je bilo več članov teroristične skupine ranjenih. Po poročanju uradnih virov so se napadalci po neuspešnem poskusu preboja meje umaknili nazaj čez mejo, pri čemer so na prizorišču pustili vojaško opremo. Incident se je zgodil na nemirnem obmejnem pasu, kjer iranske oblasti pogosto poročajo o dejavnostih separatističnih in ekstremističnih skupin. Obmejne sile so po dogodku povečale stopnjo pripravljenosti na tem območju, da bi zagotovile varnost državne meje in preprečile morebitne nove napade.

V iranskem mestu Malekšahi v provinci Ilam so v sredo izbruhnili siloviti nemiri, ki so po poročanju lokalnih virov terjali tri smrtne žrtve, več oseb pa je bilo ranjenih. Iranske oblasti so dogodke označile za teroristične izgrede, medtem ko so na terenu poročali o napadih na vojaške objekte. Do incidenta je prišlo v času povečanih napetosti v regiji, kjer so se varnostne sile spopadle z oboroženimi napadalci. Po navedbah tiskovne agencije Fars sta bila v napadu na vojaški center v Ilamu ubita dva napadalca. Razmere v mestu ostajajo napete, saj varnostne službe še naprej izvajajo preiskave in poskušajo vzpostaviti red. Incident v Malekšahiju velja za enega resnejših v zadnjem obdobju na tem območju, pri čemer uradni viri poudarjajo, da gre za načrtne napade na državne institucije in varnostne organe.

Iranski predsednik Ebrahim Raisi je uradnikom izdal neposreden ukaz za aktivnejše prizadevanje pri pridobivanju iranskega deleža vode iz reke Helmand, ki priteka iz sosednjega Afganistana. Iranski minister za energetiko je ob tem poudaril, da so se pogajanja s talibanskimi oblastmi v Kabulu sicer okrepila, vendar Teheran v preteklem letu ni uspel prejeti celotne dogovorjene količine vode, kar povzroča resne težave na sušnih območjih jugovzhodnega Irana. Zaradi neizpolnjevanja določil pogodbe o vodnih pravicah iz leta 1973 je iranski predsednik postavil ultimat, s katerim zahteva takojšnje ukrepanje diplomatskih in tehničnih služb. Spor glede razdelitve vodnih virov ostaja ena ključnih točk napetosti med državama, saj pomanjkanje vode vpliva na kmetijstvo in oskrbo prebivalstva v iranski provinci Sistan in Beludžistan. Minister je potrdil, da bodo politični predstavniki zdaj povečali pritisk na afganistansko stran, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti.

Več kot 60 priznanih avstralskih športnih zvezdnikov se je pridružilo javnemu pozivu k ustanovitvi zvezne kraljeve komisije, ki bi preiskala okoliščine terorističnega napada v nakupovalnem središču Bondi Junction. Pobudniki zahtevajo celovito preiskavo, ki ne bi zajela le samega nasilnega dogodka, temveč bi se poglobljeno posvetila tudi vprašanjem naraščajočega antisemitizma in radikalizacije v državi. Skupina športnikov poudarja, da je za zagotavljanje varnosti in družbene kohezije nujno razumeti korenine ekstremizma, ki so privedle do tragičnega incidenta. Njihov poziv odmeva v širši avstralski javnosti, saj kraljeva komisija predstavlja najvišjo obliko uradne preiskave z obsežnimi pooblastili. Vlada se na zahteve po vzpostavitvi tega neodvisnega telesa še ni uradno odzvala, vendar pritisk javnih osebnosti povečuje politično težo vprašanja varnostnih reform.

Britanska javna radiotelevizija BBC se je uradno opravičila in privolila v plačilo odškodnine v višini 28.000 britanskih funtov izraelski družini Horenstein zaradi vdora v njihovo zasebnost. Dogodek se je zgodil neposredno po napadih gibanja Hamas 7. oktobra 2023, ko je ekipa BBC pod vodstvom mednarodnega urednika Jeremyja Bowena vstopila v uničen dom družine v naselju Netiv HaAsara brez njihovega dovoljenja. Snemalna ekipa je posnela notranjost razdejanega stanovanja, vključno z osebnimi fotografijami otrok, medtem ko so se družinski člani, ki so napad preživeli, še vedno nahajali na begu. Družina Horenstein je za objavo prispevka izvedela po naključju, kar je povzročilo dodatno stisko v času, ko njihovi sorodniki še niso vedeli, ali so sploh preživeli pokol. Tzeela Horenstein je dejala, da so vdor ekipe s kamerami doživeli kot ponovni napad na svojo zasebnost in nadzor nad lastnim življenjem. BBC je v izjavi za javnost izrazil obžalovanje zaradi incidenta in potrdil, da je bila dosežena zunajsodna poravnava, s katero so zaključili spor glede vdora v posest in kršenja pravice do zasebnosti v izjemno občutljivem obdobju po terorističnih napadih.

Turški varnostni organi so v provinci Sivas izvedli uspešno operacijo, v kateri so prijeli več oseb, ki so bile na begu po obsodbi zaradi članstva v teroristični organizaciji FETÖ/PDY. Med pridržanimi je oseba z inicialkami İ. T., ki ji je bila izrečena pravnomočna zaporna kazen v trajanju šestih let in treh mesecev. Prav tako so policisti enote za boj proti terorizmu prijeli obsojenko G. Y., ki je bila zaradi istega kaznivega dejanja obsojena na tri leta, en mesec in petnajst dni zapora. Operacija je del širšega in dolgotrajnega prizadevanja turških oblasti za izsleditev in privedbo vseh posameznikov, ki so povezani z gibanjem Fetullaha Gülena, ki ga Ankara krivi za poskus državnega udara leta 2016. Vsi prijeti so bili po končanih policijskih postopkih predani v upravo zaporskega sistema za prestajanje prisojenih kazni. Oblasti ob tem poudarjajo, da se dejavnosti za zagotavljanje nacionalne varnosti in pregon članov prepovedanih organizacij nemoteno nadaljujejo po vsej državi.

Ahmed El Ahmed, junak iz Bondi Junctiona, je bil z aplavzom sprejet na veliki judovski gala prireditvi v New Yorku, kamor je bil povabljen kot častni gost.

Pakistansko zunanje ministrstvo je v soboto ostro zavrnilo izjave indijskega zunanjega ministra Subrahmanyama Jaishankarja, ki je Pakistan označil za "slabega soseda" in državo, ki namerno izvaja terorizem. Islamabad je te navedbe označil za neodgovorne trditve, s katerimi želi New Delhi odvrniti pozornost od lastne vloge pri spodbujanju nestabilnosti v regiji. Po navedbah pakistanske strani so dejanja Indije dokumentirana in dobro znana mednarodni skupnosti. Spor se je stopnjeval po Jaishankarjevih izjavah za indijske medije, v katerih je poudaril pravico Indije do samoobrambe pred sosedo na zahodu, ki naj bi vztrajala pri terorističnih dejavnostih. Indijski minister se je ob tem obregnil tudi ob pogodbo o vodah Inda (IWT), ki ureja delitev vodnih virov med državama. Odnosi so se dodatno zaostrili po napadu na turiste v Kašmirju 22. aprila, za katerega je Indija brez predložitve dokazov obtožila Pakistan. Islamabad vztraja, da Indija s takšno retoriko spodkopava regionalni mir in varnost.