Turški obrambni minister Yasar Güler je pozval vse kurdske oborožene skupine, vključno s tistimi v Siriji, naj nemudoma prekinejo svoje dejavnosti in brezpogojno položijo orožje. Güler je v svoji izjavi posebej izpostavil Delavsko stranko Kurdistana (PKK) ter z njo povezane organizacije, kot so PYD, YPG in Sirske demokratične sile (SDF). Turška stran vztraja, da ne bo dovolila vzpostavitve nobene teroristične strukture v regiji, ki bi lahko ogrozila njeno varnost.
Poziv k razorožitvi sledi turškim prizadevanjem za uveljavitev sporazuma iz marca prejšnjega leta, ki predvideva integracijo kurdskih institucij in vojaških sil v sirsko centralno vlado oziroma vojsko. Ankara zahteva, da se proces razorožitve in integracije zaključi pred koncem leta 2025. Kljub turškim pritiskom pogajanja o izvajanju tega sporazuma zaenkrat niso prinesla bistvenega napredka, kar povečuje napetosti na sirsko-turški meji.
Izjave
"PKK in vse z njo povezane skupine morajo nemudoma ustaviti vse teroristične dejavnosti na vseh območjih, kjer se nahajajo, tudi v Siriji, in v skladu z odločitvijo o razpustitvi brezpogojno položiti orožje."
Yasar Güler
"Še enkrat želim spomniti, da ne bomo dovolili, da bi se katera koli teroristična organizacija ukoreninila v regiji."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje na turško-sirski meji in usoda kurdskih skupin posredno vplivata na stabilnost širše bližnjevzhodne regije, kar je za Slovenijo pomembno z vidika zunanje politike EU in vprašanja migracijskih tokov. Slovenija kot članica EU spremlja turško varnostno politiko, vendar dogodek nima neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo ali notranjo varnost.
Turčija je obsodila napad na plinsko polje Kor Mor v iraškem mestu Sulejmanija. Tiskovni predstavnik turškega zunanjega ministrstva Öncü Keçeli je izrazil zaskrbljenost in poudaril, da Turčija obsoja tovrstna dejanja. Zagotovil je, da je varnost turških državljanov zagotovljena, in dodal, da Turčija z zaskrbljenostjo sprejema napad, ker je Irak pomemben za stabilnost in blaginjo.
V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru.
Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.
Turški obrambni minister Yaşar Güler je v nedavnih izjavah poudaril odločenost Ankare, da prepreči kakršno koli trajno prisotnost Delavske stranke Kurdistana (PKK) in njenih zaveznikov v Siriji. Minister je izpostavil, da Turčija ne bo dopustila, da bi se milice pod vodstvom Sirskih demokratičnih sil (SDF), ki jih Turčija povezuje s terorističnimi organizacijami, trajno utrdile ob turški meji. Po navedbah turškega obrambnega ministrstva te skupine ogrožajo nacionalno varnost in stabilnost celotne regije.
Turško ministrstvo za obrambo je hkrati pozvalo k takojšnji prekinitvi vseh dejavnosti PKK v Siriji in sosednjih državah. Ankara redno izvaja vojaške operacije na severu Sirije in Iraka, da bi nevtralizirala položaje kurdskih borcev. Turška stran vztraja pri stališču, da so kurdske milice v Siriji le podaljšek prepovedane PKK, ki v Turčiji že desetletja izvaja oborožen upor. Napetosti ostajajo visoke, saj Turčija s svojimi napovedmi ponovno nakazuje možnost nove širitve vojaškega posredovanja čez mejo.
Turški zunanji minister je danes poudaril, da si Turčija ne želi nadaljevati vojaških operacij proti Sirskim demokratičnim silam (QSD). Vendar pa se, po njegovih besedah, potrpežljivost Turčije glede zamud pri izvajanju sporazuma o vključitvi teh sil izteka.
Državljan Ukrajine, Diljaver Kuršutov, ki je bil obsojen na 10 let zapora zaradi pripravljanja terorističnih napadov v regijah Herson in Zaporožje, je bil uradno uvrščen na seznam teroristov in ekstremistov. Informacijo je objavil Rosfinmonitoring na svojem uradnem spletnem portalu.
Dve teksaški podružnici Sveta za ameriško-islamske odnose (CAIR) sta v četrtek vložili zvezno tožbo proti guvernerju Gregu Abbottu in državnemu tožilcu Kenu Paxtonu, s ciljem preprečiti izvrševanje izvršilne proklamacije, ki to organizacijo za človekove pravice označuje za "tujo teroristično organizacijo". Muslimanske organizacije trdijo, da je označba neustavna in obrekljiva.
Dogajanje na turško-sirski meji in usoda kurdskih skupin posredno vplivata na stabilnost širše bližnjevzhodne regije, kar je za Slovenijo pomembno z vidika zunanje politike EU in vprašanja migracijskih tokov. Slovenija kot članica EU spremlja turško varnostno politiko, vendar dogodek nima neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo ali notranjo varnost.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.